Mariborska filharmonija 2000/2001

Narodni dom Maribor
SNG Maribor
Radio Maribor
ciklus
MARIBORSKA
FILHARMONIJA
sezona 2000/2001
Koncerte sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Maribor

^{OD
DVESTO DO DVA TISOČ}
Le nekaj let je od tega, ko smo na koncertih Mariborske filharmonije v Unionski dvorani našteli dvesto obiskovalcev. Zato smo lahko toliko bolj ponosni, ker smo jih o božičnem koncertu pretekle sezone našteli kar dva tisoč! Številka, o kateri so ob ustanovitvi Mariborske filharmonije upali sanjati le največji zanesenjaki! A kot vse kaže, se nam sanje uresničujejo. V mislih imam tudi dolgo pričakovano akustično izboljšanje Velike dvorane SNG Maribor, ki nam bo nudila veliko boljše pogoje za pripravo in izvedbo koncertov. Glede na trud, ki ga vlagamo v vsakega od njih, lahko brez slabe vesti zapišem, da si jih zaslužimo! Zaslužite pa si jih seveda tudi Vi, drago občinstvo!
S koncerti letošnje sezone bomo obeležili kar nekaj pomembnih jubilejev: dvestoletnico rojstva F. Prešerna, stoletnico rojstva L. M. Škerjanca, stoletnico smrti G. Verdija. Izvedli bomo nekaj novitet domačih in tujih skladateljev: Quintetto concertante F. Hidasa, v izvedbi stalnega gosta našega ciklusa – simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije – boste slišali 2. simfonijo J. Matičiča. Mariborski filharmoniki bomo izvedli še Simfonijo domačega, mariborskega skladatelja M. Feguša, ob tem pa bo na koncertnih sporedih domače in gostujoče filharmonije tudi izbor najpriljubljenejših skladb svetovnega glasbenega repertoarja. Dvorakov Koncert za violončelo, Mendelssohnov violinski koncert, Koncert za klavir št. 27 W. A. Mozarta, Brahmsova Prva simfonija, Simfonija št. 2 S. Rahmaninova, baletna suita Romeo in Julija S. Prokofjeva in istoimenska uvertura P. I. Čajkovskega – to so le nekateri izmed biserov, ki sijejo v glasbeni ogrlici sezone 2000/2001.
Decembra bomo, kot je že v navadi, znova gostili glasbeno zvezdo. Božični gala koncert, ki bo v znamenju najlepših filmskih melodij vseh časov, – od Casablance do Doktorja Živaga – bo vodil Lalo Schifrin. Skladatelj, pianist in dirigent, ki se ponaša s kar štirimi grammyji in šestimi nominacijami za oskarja, je napisal glasbo za več kot sto filmov, po imenih kot so Luciano Pavarotti, Placido Domingo, Jose Carreras ali Julija Migenes ter orkestrih, kot so Filharmoniki iz Los Angelesa, Londona ali Izraela, pa je čast nastopiti z mojstrom glasbe gibljivih slik doletela tudi Mariborsko filharmonijo. S tem koncertom bomo ponovno nastopili tudi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, prvič pa tudi v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu! S tem pa “zvezdniška bera” sezone še ni zaključena: tu so še violinist Vadim Repin (gost drugega koncerta Slovenskih filharmonikov v našem ciklusu), tenorist Francisco Araiza, sopranistka Helen Bickers… Med solisti pričujoče sezone nikakor ne smemo izpustiti oboistke Clare Dent in violončelistke Monike Leskovar – dveh izvrstnih mladih, a že dodobra uveljavljenih glasbenic.
Ob tem pa seveda nismo pozabili na domače glasbenike. Prvič se bo kot solist s “svojim” orkestrom predstavil naš koncertni mojster Saša Olenjuk, gostili bomo člane Slovenskega kvinteta trobil, in Komornega ansambla Slovenicum, kot mlado solistko pa letos predstavljamo mariborsko pianistko Ilonko Pucihar Kovačič. Ob tem bomo v sodelovanju z Glasbeno mladino – pod taktirko Karin Kamenšek – izvedli tudi koncert “Mladi solist”, ki bo posvečen visokemu jubileju Aleksandra Lajovica.
Mariborska filharmonija oz. njen programski odbor, ki se mu iskreno zahvaljujem za strokovno delo, se je torej znova potrudil, da vam pripravi čim pestrejšo in kvalitetno koncertno sezono.
Vabim Vas, da jo preživite z nami!
Darko Kovačič,
predsednik Glasbenega društva
Mariborska filharmonija

TOREK, 10. OKTOBER 2000
19.30, VELIKA DVORANA SNG MARIBOR
Koncert ob jubilejnem Prešernovem letu in stoletnici rojstva L. M. Škerjanca
Svečana otvoritev prenovljene Velike dvorane SNG Maribor
SIMFONIČNI ORKESTER
MARIBORSKE FILHARMONIJE
Dirigent:
Stane JURGEC
Solisti:
Janez LOTRIČ – tenor
Jaki JURGEC – bariton
Neven BELAMARIĆ – bas
zbor mariborske Opere,
zborovodja: R. Mracsek
Akademski pevski zbor KUD Študent, zborovodja: Jože Fürst
SPORED:
L. M. ŠKERJANC:
Sonetni venec
Stane Jurgec
Otvoritveni koncert sezone bo posvečen dvema jubilejema: stoletnici rojstva Lucijana Marije Škerjanca in dvestoletnici rojstva Franceta Prešerna. Sonetni venec, kantata v treh delih za soliste, zbor in orkester L. M. Škerjanca (prvič je bila izvedena 8. februarja 1949 pod taktirko Sama Hubada), ima med uglasbitvami besedil našega največjega pesnika najvidnejše mesto, saj pomeni glasbeno obdelavo ene izmed osrednjih in oblikovno najumetelnejših Prešernovih pesnitev, še posebej zanimivo pa je, da Škerjanc formalne značilnosti Sonetnega venca izvrstno prenaša v svojo kompozicijsko gradnjo, tako da je zadnja glasbena misel zadnjega verza posameznih sonetov obenem tudi glasbena misel prvega naslednjega, motiviko pa nato strne v Magistralu.
Jaki Jurgec                  Neven Belamarić

SOBOTA, 11. NOVEMBER 2000
19.30, VELIKA DVORANA SNG MARIBOR
SIMFONIČNI ORKESTER
SLOVENSKE FILHARMONIJE
Dirigent:
George PEHLIVANIAN
Solist:
Louis LORTIE – klavir
SPORED:
J. S. BACH (PR. L. STOKOWSKI):
Arija iz Suite št. 3 v D-duru, BWV 1068, za godalni orkeseter
W. A. MOZART:
Koncert za klavir in orkester št. 27 v B-duru, KV 595
A. BRUCKNER:
Simfonija št. 9 v d-molu (nedokončana)

Simfonični orkester Slovenske filharmonije

Kanadskega pianista Louisa Lortieja je kritik londonskega časnika Daily Telegraph označil kot enega tistih pianistov, za katerega je vredno pustiti vse in oditi na njegov koncert. Mariborskemu občinstvu se bo predstavil z zadnjim, leta 1791 napisanim klavirskim koncertom.W. A. Mozarta. Lortie izstopa med pianisti zaradi svojega nekonvencionalnega pristopa h glasbi, prav tako po svoji umirjeni jasnosti izstopa koncert št. 27 med ostalimi klavirskimi koncerti salzburškega genija. Ob tem bo pod taktirko Georga Pehlivaniana v izvedbi simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije zazvenela še Bachova Aria iz Suite št. 3 v D-duru in 9. simfonija Antona Brucknerja, mogočna stvaritev, ki je kljub skladateljevim naporom – njenemu nastajanju je posvetil zadnji dve leti življenja, pisal pa jo je še na dan, ko ga je premagala smrt – ostala nedokončana.

Louis Lortie

PETEK, 15. DECEMBER 2000
19.30, VELIKA DVORANA SNG MARIBOR
Božični gala koncert
SIMFONIČNI ORKESTER
MARIBORSKE FILHARMONIJE
Dirigent in solist:
Lalo SCHIFRIN
SPORED:
filmska glasba – nepozabne melodije iz najpriljubljenejših filmov vseh časov:
Casablanca, Doktor Živago, V vrtincu, Zajtrk pri Tiffanyju, Boter, James Bond, Čarovnik iz Oza, Grk Zorba, Vojna zvezd, Sedmerica veličastnih, Umazani Harry, Točno opoldne, Grdi, umazani, zli…
Lalo Schifrin

Lalo Schifrin je ime, ki ga najdete v več kot stotih filmskih špicah. Med drugim je podpisal tudi nepozabni melodiji, ki sta pospremili filmski uspešnici “Misija nemogoče” in “Umazani Harry”. Skladatelj, aranžer, pianist in dirigent – pod čigar taktirko so med drugimi nastopili tudi londonski, losangeleški in izraelski filharmoniki, Placido Domingo, Luciano Pavarotti, Jose Carreras in Julia Migenes – je ovenčan s štirimi prejetimi grammyji in devetnajstimi nominacijami zanj ter šestimi nominacijami za oskarja. Filmski svet se mu je med drugim poklonil tudi z razvpito zvezdo na “najznamenitejšem pločniku sveta”: Walk of Fame v Hollywoodu. Torej lahko zapišemo, da bo božični gala koncert, na katerem bomo lahko prisluhnili najlepšim filmskim melodijam vseh časov, znova zvezdniški!

Sopokrovitelja:

Koncert sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Maribor

MF GOSTUJE:
SOBOTA, 16. 12. 2000 ob 19,30,
GALLUSOVA DVORANA,CANKARJEV DOM (LJUBLJANA)
ponovitev koncerta
Pokrovitelja:

NEDELJA, 17. 12. 2000, ob 19,30, VATROSLAV LISINSKI (ZAGREB)
ponovitev koncerta

PETEK, 12. JANUAR 2001
19.30, UNIONSKA DVORANA
SIMFONIČNI ORKESTER
MARIBORSKE FILHARMONIJE
Dirigent:
Kirill PETRENKO
Solisti:
Stanko ARNOLD – trobenta
Anton GRČAR – trobenta
Boštjan LIPOVŠEK – rog
Stanko VAVH – pozavna
Darko ROŠKER – tuba

SPORED:
A. DVORAK:
Karneval, uvertura, v A-duru, op. 92
F. HIDAS:
Quintetto concertante
S. RAHMANINOV:
Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27
Kirill Petrenko

“Prisežem, nobene simfonije več” je po globokem razočaranju, ki mu ga je prinesla praizvedba prve simfonije, izjavil S. Rahmaninov. Na srečo je prisego prelomil in Simfonija št. 2 v e-molu, prvič izvedena leta 1908 v St. Petersburgu, je danes eno najpriljubljenejših del “poslednjega ruskega romantika”. Ob njej bomo na pričujočem slovansko obarvanem koncertu prisluhnili še uverturi Karneval A. Dvoraka, ter novemu delu Frigyesa Hidasa. Leta 1928 v Budimpešti rojeni skladatelj velja za enega najplodovitejših (piše tudi za gledališče, film in televizijo), najpomembnejših in najpogosteje izvajanih sodobnih madžarskih skladateljev, njegovo ime pa najdemo na koncertnih programih najrazličnejših zasedb po vsem svetu. Quintetto Concertante, v katerem bodo kot solisti nastopili člani Slovenskega kvinteta trobil, bomo pri nas slišali prvič.
Anton Grčar, Boštjan Lipovšek, Darko Rošker, Stanko Vavh, StankoArnold

TOREK, 23. JANUAR 2001
19.30, UNIONSKA DVORANA
KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM
Umetniški vodja:
Uroš LAJOVIC
SPORED:
W. F. BACH:
Simfonija v F-duru, Falck 67
W. F. BACH:
Koncert za čembalo v f-molu
J. S. BACH:
Kantata Non sa che sia dolore, BWV 209
J. S. BACH:
Suita št. 1 v C-duru, BWV 1066

Uroš Lajovic

Komorni ansambel Slovenicum, ki deluje pod umetniškim vodstvom Uroša Lajovica, je ena najbolj kakovostnih tovrstnih zasedb pri nas. Njihovi koncerti doma in v tujini vselej požanjejo ne le odobravanje občinstva, temveč tudi strokovne javnosti. Zasedba je bila ustanovljena leta 1989, sestavljajo pa jo izbrani glasbeniki ljubljanskih orkestrov: Slovenske filharmonije, Simfonikov Radiotelevizije Slovenija in Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, doslej pa je z njimi nastopilo že več kot devetdeset solistov. Največ pozornosti posvečajo izvajanju glasbenih del 18. stoletja, redno pa izvajajo tudi naročena nova dela slovenskih skladateljev.
KONCERT ZA IMETNIKE OBEH ABONMAJEV
Komorni ansambel Slovenicum

PETEK, 9. FEBRUAR 2001
19.30, UNIONSKA DVORANA
SIMFONIČNI ORKESTER
MARIBORSKE FILHARMONIJE
Dirigent:
Uroš LAJOVIC
Solist:
Ilonka PUCIHAR KOVAČIČ – klavir
SPORED:
J. HAYDN:
Simfonija št. 44 v e-molu, Hob I:44
L. M. ŠKERJANC:
Concertino
J. BRAHMS:
Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68
Ilonka Pucihar Kovačič

Mariborska filharmonija tudi letos ponuja priložnost solističnega koncerta nadarjenemu mlademu domačemu solistu in tako spodbuja kakovostno rast nove generacije slovenskih glasbenikov, ki bo v bodočnosti krojila glasbeno življenje pri nas in – v to smo prepričani – tudi v svetu. Letošnja mlada solistka je Mariborčanka Ilonka Pucihar Kovačič, ki je svojo glasbeno pot pričela v Mariboru, študirala pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorice Tatjane Ognjanovič. Ob simfoniji št. 44 J. Haydna, poimenovani Simfonija žalovanja, bomo prisluhnili še prvi simfoniji J. Brahmsa. Le redkokatera simfonija, ki nosi oznako “prva”, je tako dovršena, kot je Brahmsova. Skladatelj, ki je to glasbeno obliko nadvse spoštoval, je namreč prve osnutke zanjo napisal že leta 1855, do njene končne oblike pa sta minili kar dve desetletji!

SREDA, 14. FEBRUAR 2001
19.30, VELIKA DVORANA SNG MARIBOR
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
Dirigent:
Marko LETONJA
Solist:
Vadim REPIN – violina
SPORED:
S. PROKOFJEV:
Simfonija št. 1 v D-duru, op. 25, “Klasična”
D. ŠOSTAKOVIČ:
Koncert za violino št. 1 v a-molu, op. 77
J. MATIČIČ:
Simfonija št. 2 (noviteta)

Marko Letonja

Ena najsvetlejših zvezd na današnjem glasbenem nebu, violinist Vadim Repin, navdušuje kritike in poslušalce vsega sveta. “To je preprosto najboljši violinist, kar sem jih slišal,” se tridesetletnemu virtuozu ni mogel upreti niti Yehudi Menuhin. Med vse številnejšimi posnetki, za katere je prejel najrazličnejše nagrade, je tudi prvi violinski koncert D. Šostakoviča, ki ga bomo slišali na pričujočem koncertu. Ob tem bo orkester Slovenske filharmonije pod taktirko svojega umetniškega vodje Marka Letonje izvedel še noviteto sodobnega slovenskega skladatelja Janeza Matičiča ter 1. simfonijo S. Prokofjeva. To priljubljeno delo je odprlo vrata neoklasicističnemu glasbenemu gibanju, ki je zaznamovalo glasbeno ustvarjanje po prvi svetovni vojni.

Vadim Repin

PETEK, 9. MAREC 2001
19.30, UNIONSKA DVORANA
SIMFONIČNI ORKESTER
MARIBORSKE FILHARMONIJE
Dirigent:
Petr VRONSKY
Solistka:
Monika LESKOVAR – violončelo
SPORED:
A. DVORAK:
Koncert za violončelo v h-molu, op. 104
P. I. ČAJKOVSKI
Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64
Petr Vronsky

Mladi čelistki Moniki Leskovar so na široko odprta vrata najprestižnejših koncertnih dvoran sveta. Svojo virtuoznost in razkošni talent nam bo predstavila v eni najpriljubljenejših skladb koncertne literarure sploh – Koncertu za violončelo A. Dvoraka. Koncert, ki sodi v železni repertoar vseh violončelistov, je zadnje delo, nastalo med skladateljevim bivanjem v Ameriki; zaradi simfonične širine orkestrske spremljave pa ga mnogi imenujejo kar Dvorakova X. simfonija. Taktirka bo v rokah enega najbolj priznanih čeških dirigentov – Petra Vronskega, ki smo ga v Mariboru prvič gostili v sezoni 1994/1995. Petr Vronsky je med drugim deloval kot prvi dirigent Opere v Plznu in umetniški vodja Opere v Usti na Labi, z različnimi češkimi in tujimi orkestri pa z velikim uspehom koncertitra po vsej Evropi.
Monika Leskovar

PETEK, 6. APRIL 2001
19.30, UNIONSKA DVORANA
SIMFONIČNI ORKESTER
MARIBORSKE FILHARMONIJE
Dirigent:
Nikolaj ALEKSEJEV
Solist:
Saša OLENJUK – violina
SPORED:
P. I. ČAJKOVSKI:
Romeo in Julija, fantazija – uvertura
F. MENDELSSOHN BARTHOLDY:
Koncert za violino v e-molu, op. 64
S. PROKOFJEV:
Romeo in Julija, baletna suita
Nikolaj Aleksejev         Saša Olenjuk

Koncert za violino F. Mendelssohna zagotovo sodi med najpriljubljenejše violinske koncerte, tako da ne preseneča, da ga je za svoj prvi solistični nastop s “svojim” orkestrom izbral tudi koncertni mojster Mariborskih filharmonikov: Saša Olenjuk. Tudi fantazija – uvertura Romeo in Julija P. I. Čajkovskega – je delo, ki s svojo poetično liričnostjo na eni in dramskim nabojem na drugi strani vselej znova očara. Najbolj tragični ljubezenski zgodbi vseh časov se ni mogel upreti tudi S. Prokofjev. Njegovo glasbeno videnje Shakespearove drame bo zaključilo pričujoči koncert, na katerem bo taktirka ponovno v rokah ruskega dirigenta Nikolaja Aleksejeva, čigar koncerta z Mariborsko filharmonijo leta 1999 se radi spominjamo.

IZVENABONMAJSKI KONCERT
Koncert, posvečen jubilejnemu Verdijevemu letu
PETEK, 11. MAJ 2001
19.30 VELIKA DVORANA SNG MARIBOR
SIMFONIČNI ORKESTER
MARIBORSKE FILHARMONIJE
Dirigent:
Marko LETONJA
Solisti:
Cecilia Maria LAPPONI – sopran
Dunja VEJZOVIĆ – mezzosopran
Francisco ARAIZA – tenor
Ned BARTH – bas
SPORED:
G. VERDI: Requiem

Francisco Araiza        Ned Barth                    Dunja Vejzović

Ob stoletnici smrti Giuseppa Verdija se Mariborska filharmonija spominu “kralja opere” poklanja
z izvedbo enega najpretresljivejših in najbolj dramatičih del svetovne glasbene literature: Requiema.
“V Milano ne grem,” je globoko pretresen zapisal Verdi v pismu leta 1873, neposredno po smrti Alessandra Manzonija, ki ga je skladatelj neizmerno občudoval, “ne bi bil v stanju prisostvovati pogrebu.” V spomin na velikega pesnika je tako nastal Requiem, ki so ga pod skladateljevo taktirko praizvedli na prvo obletnico Manzonijeve smrti, 22. maja 1874, v cerkvi Sv. Marka v Milanu. Delo, pri katerem je skladatelju, ki sam nikoli ni bil goreč vernik, liturgična oblika predstavljala le okvir, v mejah katerega je izrazil svoja intimna, a hkrati tako univerzalna človeška občutja, kot sta strah in upanje, je bilo nato že čez tri dni ponovno izvedeno v milanski Scali, kjer je doživelo izjemen sprejem. Vse odtlej je Verdijev Requiem eno najpogosteje izvajanih del koncertne literature, ki mu vsakič znova uspe uročiti poslušalce po vsem svetu.
Orkester Mariborske filharmonije bo vodil Marko Letonja, ob sopranistki Helen Bickers, članici Državne opere iz Hannovra in Nemške opere iz Berlina, mezzosopranistki Dunji Vejzović in ameriškem basistu Nedu Barthu pa bomo v našem mestu prvič prisluhnili enemu največjih tenoristov današnjega časa Franciscu Araizi. Mehičan je svojo bleščečo kariero, ki ga je popeljala na odre vseh najslavnejših opernih hiš sveta, pričel z odmevnim debijem pod taktirko Herberta von Karajana. Odtlej je nastopil pod vodstvom malone vseh velikih dirigentov (Böhm, Giulini, Marriner, Levine, Abbado, Muti, Sawallisch, Harnoncourt, Ponnelle…) in po prvih, liričnih vlogah zaslovel tudi z interpretacijo malone vseh dramskih vlog italijanskega, francoskega in nemškega repertoarja. Ob tem žanje uspehe tudi kot koncertni pevec in interpret samospevov, pri najrazličnejših založbah pa je posnel že več kot petdeset plošč in zanje med drugimi prejel tudi nagrado nemških glasbenih kritikov in nagrado Orphée d’Or.

Petek, 8. JUNIJ 2001
19.30, UNIONSKA DVORANA
SIMFONIČNI ORKESTER
MARIBORSKE FILHARMONIJE
Dirigent:
Nicholas CARTHY
Solistka:
Clara DENT – oboa
SPORED:
M. FEGUŠ:
Simfonija
R. STRAUSS:
Koncert za oboo in orkester
C. FRANCK:
Simfonija v d-molu
Nicholas Carthy

Oboistko Claro Dent smo kot izjemno komorno glasbenico spoznali na mednarodnem komornem festivalu Glasbeni september, sedaj pa jo bomo imeli priložnost slišati kot solistko v koncertu za oboo Richarda Straussa. Delo, ki solistu postavlja visoke zahteve, hkrati pa radodarno razkriva vso razkošno tonsko bogastvo oboe, bo spremljala taktirka angleškega dirigenta in pianista Nicholasa Carthyja, ki je, preden je stopil na samostojno dirigentsko pot, kot asistent redno sodeloval z B. Haitnikom, G. Soltijem in D. Barenboimom. Ob simfoniji mariborskega skladatelja Maksimiljana Feguša bomo prisluhnili še Franckovi simfoniji v d-molu. Na praizvedbi leta 1888 prav nič lepo sprejeta simfonija je danes najpriljubljenejša stvaritev tega francoskega skladatelja in sodi med najpogosteje izvajana simfonična dela sploh.
Clara Dent

SIMFONIČNI ORKESTER
MARIBORSKE FILHARMONIJE
KONCERTNI MOJSTRI
Saša Olenjuk
Vita Rošker
Petra Arlati
PRVE VIOLINE
Danica Neuwirt
Muniba Busančić
Marina Žižek
Hrvoje Šoštarić
Elizabeta Ravter
Darko Kordić
Nicolae Nistor
Zmago Turica, k.g.
Dragutin Belković k.g.
Maja Peternel, k.g.
Irina Nan, k.g.
Vesna Čobal, k.g.
Pavel Magdič k.g.
DRUGE VIOLINE
Radko Lukša
Andjelko Ilčić
Danica Počkaj
Zlatka Fras
Jasmina Nanut
Ladislav Lakatoš
David Petrič
Franjo Peternel, k.g.
Zorica Todorović k.g.
Doroteja Bogdan, k.g.
Zvonko Šoštarić k.g.
Željko Šostarič k.g.
Klemen Bračko, k.g.
VIOLE
Rostyslav Denisyuk
Theodora Ianakieva
Rossitza Petrova
Nelia Atanasova
Paolo Cannarella
Dragan Rucner, k.g.
Ivan Šestak, k.g.
Tjaša Sagernik, k.g.
Kristian Kolman, k.g.
Jasmina Rijavec, k.g.
VIOLONČELA
Petra Kopše
Božo Šulić
Davor Gluhak
Aleksander Kuzmanovski
Tanja Kovačič
Snježana Rucner, k.g.
Marjan Štajcer, k.g
Niko Sajko, k.g.
KONTRABASI
Darko Kovačič
Jože Ovčar
Darjan Cvetrežnik
Jernej Lubej
Evgen Oparenovič
Marjan Mikulek, k.g.
FLAVTE
Alenka Goršič
Bojan Palčec
Mateja Kremljak
Marina Novak, k.g.
OBOE
Dušan Krnjak
Dubravka Zupanc
Tomas Žganec
ANGLEŠKI ROG
Nenad Marinović
KLARINETI
Srečko Kovačič
Oto Kožuh
Franc Marolt
Gregor Kovačič
FAGOTI
Vesselin Atanasov
Rudi Vulc
Josip Sabolić
Stanko Koren, k.g.
ROGOVI
Andrej Žgank
Ivan Babik
Bojan Bezjak
Dušan Godec
Stanko Kelemina
TROBENTE
Janez Kopše
Milan Feguš
Renato Ribič
Matjaž Dobrovnik, k.g.
POZAVNE
Stanko Vavh
Marjan Golob
Bogdan Vizjak
Matej Mertik, k.g.
TUBA
Darko Rošker
TIMPANI
Robert Krček
TOLKALA
Dimitrij Averjanov
Borut Pinter
Dejan Ritlop, k.g.
Davor Plamberger, k.g.
Tomaž Vouk, k.g.
HARFA
Dalibor Bernatovič
Urša Križnik, k.g.
KLAVIATURE
Olga Pečeny, k.g.
INŠPEKTOR ORKESTRA:
Radko Lukša
NOTNI ARHIV
Božo Hadler

NARODNI DOM MARIBOR
SNG MARIBOR
RADIO MARIBOR
MARIBORSKA FILHARMONIJA
IZVRŠILNI ODBOR:
Darko Kovačič – predsednik
Darko Rošker – podpredsednik
Radko Lukša – tajnik
Tatjana Gorjup – blagajnik
Petra Kopše – član
mag. Blaž Rafolt – upravnik SNG Maribor
Vladimir Rukavina – direktor Narodnega doma
Ivanka Mulec Ploj – predstavnica Radia Slovenija
Brigita Pavlič Pogačar – predstavnica Narodnega doma
PROGRAMSKI ODBOR
Aleksander Lajovic – predsednik
Uroš Lajovic
dr. Henrik Neubauer
Janko Šetinc
Karmen Salmič
Tjaša Krajnc
Darko Kovačič
Danijel Sajko – predstavnik MO Maribor
mag. Stane Jurgec – direktor Opere in baleta SNG Maribor
Urša Čop Šmajgert – predstavnica RTV centra Maribor
Brigita Pavlič Pogačar – vodja Koncertne poslovalnice Narodnega doma

CENE ABONMAJEV:
Oba abonmaja skupaj:                               21.000,00 SIT
         Upokojenci:                                          18.000,00 SIT
         Mladina:                                               13.000,00 SIT
Ciklus “Mariborska filharmonija”:            16.000,00 SIT
        Upokojenci:                                           13.000,00 SIT
        Mladina:                                                  9.000,00 SIT
Komorni ciklus: 12.000,00 SIT
         Upokojenci:                                         10.000,00 SIT
         Mladina:                                                7.000,00 SIT
Abonma “4 za 3”
(štirje koncerti za ceno treh)                          7.000,00 SIT

POSAMEZNE VSTOPNICE:
Ciklus “Mariborska filharmonija”:           2.300,00 SIT
         Upokojenci:                                         2.000,00 SIT
         Mladina:                                              1.400,00 SIT
Komorni ciklus:                                         2.100,00 SIT
         Upokojenci:                                         1.800,00 SIT
         Mladina:                                              1.300,00 SIT

POPUSTI:
Skupinski popust (nad 20 oseb): –20%
Družinski popust za 2 člana družine: –10%
Družinski popust za 3 člane in več –10%
Popust abonentov pri nakupu vstopnic za izvenabonmajske koncerte: –10%
Popusti se ne seštevajo!

NAČIN PLAČILA:
Takojšnje plačilo z gotovino: 5% popusta
Na tri obroke: 1. obrok ob vpisu; 2. obrok septembra; 3. obrok oktobra
Plačilo je možno z gotovino, s čeki in s kreditnimi karticami (EUROCARD-MASTERCARD, AMERICAN EXPRESS, VISA, ACTIVA, DINNERS)

Informacije in prodaja: Narodni dom Maribor
Kneza Koclja 9, 2000 Maribor,
tel.: (062) 229 40 11, fax: 225 376, e-mail: info@nd-mb.si
vsak dan od 9. do 12. in 15. 17. ure, v soboto od 10. do 12. ure.

Narodni dom