10. jubilejna sezona

cikEL MARIBORSKA FILHARMONIJA

SEZONA 2003/2004

Koncerte sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Maribor

SPOŠTOVANI ABONENTI, NAŠI DRAGI PRIJATELJI!

 

Ne da se opisati veselja in občutkov ob rasti, uspehih in dosežkih, ki jih motiviran orkester, pod vodstvom dobrega dirigenta doživi med igranjem zahtevnega dela. Prav tako ne morem razložiti vzajemne energije, ki se med koncertom preliva na publiko, napolni vse poslušajoče ter se ponovno vrača v orkester. Želim pa vsekakor – v svojem imenu in tudi v imenu celotnega orkestra – izreči zahvalo mnogim, ki so pripomogli vedno močnejšemu srčnemu utripu Mariborske filharmonije.

Do jubilejne desete sezone, ki jo slovesno začenjamo z Beethovnovo 9. simfonijo, smo od prvega koncerta v letu 1993, ko je dirigiral eden od pobudnikov ustanovitve Mariborske filharmonije in še danes eden nosilnih stebrov našega delovanja Uroš Lajovic, prehodili kar pomembno pot. Rasli smo po kvaliteti, odraščali in dozorevali. Seveda pa ni šlo brez pomoči, sodelovanja in naklonjenosti glasbenih strokovnjakov in velikih umetnikov, najsi gre za Marka Letonjo, ali damo črno-belih tipk sve­tovnega slovesa Dubravko Tomšič Srebotnjak. Pa ob nesebični podpori direktorja Opere in baleta SNG Maribor, mag. Staneta Jurgca, ali   direktorja Narodnega doma, Vladimirja Rukavine ter nenazadnje, direktorjev in glavnih urednikov Radia Maribor. Nikakor pa ne smem pozabiti še prav posebne zahvale za neumorno delo sodelavcem, prirediteljem naših koncertov iz Koncertne poslovalnice z Brigito Pavlič na čelu.

Po nastopih s številnimi velikimi dirigenti in priznanimi solisti vemo, da naša pot še zdaleč ni končana, da še rastemo in še moramo rasti. Z obljubljeno obnovo Unionske dvorane se obeta več udobja za poslušalce in izvajalce, s tem pa nam je naložena obveznost biti še boljši, še bolj kakovostni. Za vas.

Zato sem prepričan, da bo naša filharmonija doživela še veliko navdihujočih koncertov in čedalje boljših koncertnih sezon.

V imenu Mariborskih filharmonikov vas vljudno vabim, da se nam v koncertni sezoni 2003/2004 ponovno pridružite!

 

Darko Kovačič,

predsednik glasbenega društva Mariborska filharmonija

1. ABONMAJSKI KONCERT

Nedelja, 12. oktober 2003, ob 18.00

Velika dvorana SNG Maribor

 

SLAVNOSTNI KONCERT OB 10. OBLETNICI MARIBORSKE FILHARMONIJE

 

MARIBORSKA FILHARMONIJA

 

ZBOR OPERE SNG MARIBOR

Zborovodja: Robert Mracsek

 

AKADEMSKI ZBOR IVAN GORAN KOVAČIČ

Zborovodja: Luka Vukšić

 

Dirigent

UROŠ LAJOVIC

 

Solisti

ADRIANA KOHUTKOVA – sopran

BRIGITTE PINTER – mezosopran

MICHAEL PUTSCH – tenor

JOHANN TILLI – bas

 

 Adriana Kohutkova  Brigitte Pinter  Michael Putsch  Johann Tilli

Spored

L. VAN BEETHOVEN: Simfonija št. 9 v d-molu, op. 125

 

Beethovnova Deveta simfonija, nastala med leti 1822 in 1824, je s svojim človekoljubnim poslanstvom, ki veje iz Schillerjeve Ode radosti delo, ki ga izvajajo širom po svetu ob posebnih, slavnostnih priložnostih. Toda za popularno priljudnostjo preprostega diatoničnega motiva radosti stoji v zadnjem stavku vzvišena mojstrovina, h katere končni podobi je Beethoven stremel dolga leta. Kar je bilo novega v Deveti, ni bilo le širjenje simfoničnih dimenzij, pač pa ideja raznolikosti v enotnosti, ki se manifestira s sintezo vsega predhodnega v Finalu in je kasneje odločilno vplivala na Wagnerja, Brucknerja in Mahlerja.

Obema zboroma se bo v zaključnem stavku pridružil kvartet solistov. Brigitte Jäger in Brigitte Pinter družijo številni skupni projekti v züriški Operi, večidel pod taktirko Nicolausa Harnoncourta, ki je med ostalimi zaznamoval tudi glasbeno pot finskega basista Johanna Tillija. Tenorist Michael Putsch je solist Opere v Heidelbergu. Taktirka pričujočega koncerta bo v rokah Uroša Lajovica, dirigenta, ki je pred desetimi leti botroval rojstvu Mariborske filharmonije.

2. ABONMAJSKI KONCERT

Sobota, 29. november 2003, ob 19.30

Velika dvorana SNG Maribor

 

SLOVENSKA FILHARMONIJA

 

Dirigent

GABRIEL CHMURA

 Gabriel Chmura

 

Solist

ERIC LE SAGE – klavir

 Eric Le Sage

Spored

W. A. MOZART: Simfonija št. 32 v G-duru, KV 318

M. RAVEL: Koncert za klavir in orkester v D-duru (za levo roko)

* * *

J. BRAHMS: Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68

 

Simfonijo št. 32, pogosto imenovano tudi Uvertura v G-duru, je Mozart napisal leta 1779, neposredno po vrnitvi iz Pariza v Salzburg. Po mnenju nekaterih si je skladatelj prvotno zamislil to skladbo kot začetek večjega dela, verjetno Singspiela a la française.

V letih 1929–1931 je Maurice Ravel ustvaril oba koncerta za klavir in orkester. O Koncertu za levo roko, napisanem za avstrijskega pianista Paula Wittgensteina, ki je v vojni izgubil roko, je avtor dejal: »Koncert za levo roko je drugačen po značaju in obliki. Ima samo en stavek, precej jazzovskih učinkov in je dokaj zapleten. V njem se nisem osredotočil toliko na samo zvočno strukturo, temveč sem želel ustvariti vtis, da je napisan za obe roki«. Priča bomo umetnini, ki nam jo bo predstavil eden najvidnejših predstavnikov francoske pianistične šole, Eric Le Sage.

Johannes Brahms je svoj simfonični prvenec dokončal kot zrel triinštiridesetletnik (1876), ki je pod hudim bremenom Beethovnove sence več kot dvajset let zorel v njem. Prijatelju Hermannu Leviju je zaupal: »Pojma nimaš, kako se počuti človek, če mu je vedno za petami tak velikan«. Po prvih uspešnih izvedbah pod taktirko avtorja je Hans von Bülow to oblikovno in vsebinsko popolno delo laskavo poimenoval »Beethovnova deseta«.

 

Slovenska filharmonija bo v Mariboru tokrat nastopila pod taktirko dirigenta Gabriela Chmure, ki se je proslavil z imenitnimi orkestri, kot so Berlinska in Izraelska filharmonija ali orkester Tonhalle iz Züricha, v letu 2001 pa je prevzel vodstvo Nacionalnega poljskega radijskega orkestra Katowice.

IZVENABONMAJSKI KONCERT

Četrtek, 12. december 2003, ob 19.30

Petek, 12. december 2003, ob 19.30

Velika dvorana SNG Maribor

 

POKROVITELJ KONCERTA:

 

DECEMBRSKI GALA KONCERT

 

MARIBORSKA FILHARMONIJA

 

Dirigent in avtor priredb

LALO SCHIFRIN

 Lalo Schifrin

 

Asistent dirigenta

MARIUS STIEGHORST

 

Solisti

DENNIS McNEIL – tenor

JOSE MEDINA – tenor

EDUARDO VILLA – tenor

 Dennis McNeil  Jose Medina  Eduardo Villa

 

Spored

Svetovne uspešnice za tri tenorje

Arija o cvetu (Carmen), Pourquoi Me Revelier (Werther), Ma Se M'e Forza Perderti (Ples v maskah), La Donna e mobile (Rigoletto), Libiamo (La Traviata), Besame Mucho, Granada, Somewhere (West Side Story)…

 

Poglavja o sodelovanju Lala Schifrina z Mariborsko filharmonijo seveda ne gre skleniti brez njegove glasbe za tri tenorje. Od leta 1990, ko so s Schifrinovimi, v zgodovini glasbe prvimi skladbami za tri tenorje, pod taktirko Zubina Mehte prvič na skupnem odru nastopili Pava­rotti, Domingo in Carreras, beležijo glasbene založbe na desetine miljonov prodanih zgo­ščenk, kar je v klasični glasbi absoluten rekord. Posledica zgodbe o uspehu treh titanov je rojstvo prenekatere tenorske trojke. Seveda smo izbor solistov našega decembrskega gala koncerta prepustili velikemu maestru, ki je zanje napisal oziroma priredil vse skladbe.

»Tenoristi želijo, da pišem zanje, ker pišem v stilu Puccinija, Saint-Saënsa, Verdija, Bizeta…, v stilu opernih skladateljev pač, ki so resnično vedeli kako pisati za vokal in kako ga uskladiti z orkestrskimi glasbili. Če pišeš za tri tenorje, pa je poleg akustičnega balansa potrebno upoštevati še psihološki balans. Skrivnost je v izenačenosti časa,« pravi s svojim melodičnim španskim naglasom Schifrin in v jazzovskem žargonu razloži: »Prvi tenor začne ‘a tune’, drugemu tenorju pripadajo ‘second eight bars’, tretji tenor pa ‘does the bridge’.«

Schifrinove skladbe za tri tenorje so svetovne uspešnice in zagotovo najbolj popularen del njegovega raznolikega ustvarjalnega opusa. Sam jih skromno komentira kot »prijeten izziv za vsakogar!«

3. ABONMAJSKI KONCERT

Petek, 9. januar 2004, ob 19.30

Velika dvorana SNG Maribor

 

MARIBORSKA FILHARMONIJA

 

Dirigent

DMITRI SLOBODENIOUK

 Dmitri Slobodeniouk

 

Solista

GREGOR KOVAČIČ – klarinet

ROSTYSLAV DENYSYUK – viola

 

Spored

D. ŠKERL: Divertimento per 24 za pihala, trobila, tolkala in kontrabas

M. BRUCH: Koncert za klarinet, violo in orkester v e-molu, op. 88

* * *

S. PROKOFJEV: Simfonija št. 5 v B-duru, op. 100

 

Za svoj angažma v Švedski kraljevi operi se ima mladi ruski dirigent Dmitri Slobodeniouk, kakor sam pravi, zahvaliti prav Prokofjevu in njegovi operi Ognjeni angel, ki jo je izvajal kmalu po končanem študiju pri Leifu Segerstamu na renomirani glasbeni akademiji Sibelius v Helsinkih. Peto simfonijo je Prokofjev pisal kakšnih dvajset let po Ognjenem angelu. V času najhujše vojne vihre je zazvenela srčno in mogočno, zazrta v svetlo bodočnost in bila, v primerjavi s tragično podobo hudih časov v nekaj prej nastali Šostakovičevi Osmi, seveda izredno lepo sprejeta.

Romantično vzdušje in topla melodika prevevata Bruchov koncert za redko kombinacijo instrumentov – violo in klarinet. Izkazati se kot solist bo za domača umetnika, prvega violista Mariborske filharmonije Rostyslava Denysyuka in klarinetista v našem orkestru Gregorja Kovačiča zagotovo izziv. Priložnost izkazati se pa bodo imeli v uvodni, leta 1965 nastali skladbi Daneta Škerla, tudi pihalci, trobilci, tolkalci in prvi kontrabasist Mariborske filharmonije.

4. ABONMAJSKI KONCERT

Petek, 6. februar 2004, ob 19.30

Velika dvorana SNG Maribor

 

MARIBORSKA FILHARMONIJA

 

Dirigent

ZSOLT HAMAR

 

Solist

CHRISTOPH BERNER – klavir

 

Spored

B. BARTÓK: Plesna suita za orkester

Dance Suite For Orchestra

B. BARTÓK: Koncert za klavir in orkester št. 3 v E-duru

Concerto For Piano And Orchestra No. 3 in E-Major

* * *

B. BARTÓK: Koncert za orkester

 

Zsolt Hamar  Christoph Berner

 

Bartókova glasba je sinteza ljudskega izročila in novodobne ustvarjalnosti, je skupek prvinskih ritmov ljudske glasbe madžarskega naroda in vsaj na prvi pogled zapleten in neubran odraz duha in časa, v katerem je živel. Mariborska filharmonija se bo enemu največjih skladateljev 20. stoletja poklonila skupaj z dirigentom in solistom, ki zagotovo sodita med najpomembnejše čuvarje skladateljevega poslanstva. Zsolt Hamar je gostujoči dirigent številnih pomembnih orkestrov po vsem svetu ter umetniški vodja in šef dirigent Madžarskega simfoničnega orkestra. Kot mlad dirigent, takrat še asistent slovitega Tamása Vásáryja, je ob Svetovnem dnevu glasbe leta 1996 vodil gala koncert, na katerem je kot solist nastopil Sir Yehudi Menuhin, ki je o Zsoltu Hamarju dejal: »Je eden najbolj dinamičnih, natančnih, inteligentnih mladih dirigentov, s katerimi sem kdajkoli sodeloval«

5. ABONMAJSKI KONCERT

Petek, 5. marec 2004, ob 19.30

Velika dvorana SNG Maribor

 

MARIBORSKA FILHARMONIJA

 

Dirigent

RALF KIRCHER

 

Solist

SIMON ŠTELCER – trobenta

 Ralf Kircher  Simon Štelcer

 

Spored

A. VON WEBERN: Im Sommerwind (V poletnem vetru),

Idila za veliki orkester po pesnitvi Bruna Willeja

A. G. ARUTJUNJAN: Koncert za trobento v As-duru

* * *

A. BRUCKNER: Simfonija št. 6 v A-duru, WAB 106

 

Skupni imenovalec obeh avstrijskih skladateljev Weberna in Brucknerja je, da sta vsak po svoje sporna. Medtem ko prvemu očitajo brezkrvnost, intelektualizem in pojmovanje glasbe kot izrazito neemocionalne izkušnje, pri drugemu črtijo strast do veličine, nabreklost in pomanjkanje navdiha. S pričujočim izborom skladb obeh skladateljev se želimo prepričati o nasprotnem. Webernovo zgodnje delo Im Sommerwind je še tonalna skladba, katere daljni prednik bi lahko bila Siegfridova idila, na Wagnerja pa deloma spominja tudi Brucknerjeva Šesta: poduhovljena, globoko čustvena, pa vendar neposredna in jasna glasba – izziv za avstrijskega dirigenta Ralfa Kircherja, ki je po študiju pri Leifu Segerstamu na znameniti Akademiji Sibelius ostal tesno povezan s Finskim radijskim orkestrom in znamenitim orkestrom Lahti Symphony, sodeloval pa je tudi z Dunajskimi filharmoniki in simfoniki, Orkestrom dunajske državne opere in številnimi drugimi. Protiutež Webernu in Brucknerju bo Koncert za trobento, najbolj znano delo armenskega skladatelja Aleksandra Arutjunjana, ki z vplivi armenske folklore, zvočno polnostjo orkestra in virtuoznimi solističnimi vložki – kjer se bo lahko izkazal mladi, prvi trobentar Mari­borske filharmonije Simon Štelcer – močno spominja na drugega velikega Armenca, Arama Hačaturjana.

6. ABONMAJSKI KONCERT

Sobota, 24. april 2004, ob 19.30

Velika dvorana SNG Maribor

MARIBORSKA FILHARMONIJA

 

POKROVITELJ KONCERTA:

 

Dirigent

MARKO LETONJA

 

 Marko Letonja

 

Solist

NICOLAS TULLIEZ - harfa

 

 Nicolas Tulliez

 

Spored

A. KUMAR: Čelo Alp II. (T. Grom - elektroakustika)

A.GINASTERA: Koncert za harfo in orkester, op.25

***

R. WAGNER: Tristan und Isolde (Tristan in Izolda) - odlomki

Götterdämmerung (Somrak bogov) - odlomki

 

Za liričnega romantika Schumanna je bila glasba njegovega sodobnika Wagnerja najbrž prispo­doba temne prihodnosti, ko bo čutnost zamenjala čustva, ko se bo poetika uklonila mogočnim in iracionalnim strastem. In takšna je Tristanova glasba – prvinska, presunljiva in neposredna pripoved o ljubezni, prevari in hrepenenju. Je v glasbo zlito protislovje, paradoks usodnega eliksirja, ki rojeva ljubezen in smrt. Če si lahko smrt Tristana in Izolde simbolično razlagamo tudi kot rojstvo višje oblike ljubezni, sta smrt in propad obstoječega sveta edino odrešenje od prekletstva Nibelunškega prstana, ki poraja pohlep, nečastnost in izprijenost. Somrak bogov je titanski zaključek tetralogije, smrt

Siegfrieda, ki se na videz drzen in smel, izkaže kot jalova prispodoba heroja, nebogljen, naiven in veliko prešibak, da bi odrešil svet.

Tristan in Izolda bo po Tannhäuserju, s katerim je Marko Letonja izjemno uspešno otvoril preteklo sezono v baselski Operi, njegovo naslednje srečanje z operno postavitvijo Wagnerja. Kot šef dirigent in umetniški vodja Simfoničnega orkestra v Baslu tudi veliko koncertira, s svojim orkestrom in kot gost številnih drugih priznanih orkestrov. Sodelovanje Marka Letonje in enega največjih čelistov našega časa Borisa Pergamenščikova sega v Letonjevo obdobje vodenja Slovenske filharmonije, ki je pod njegovim vodstvom izvajala tudi prenekatero delo priznanega in priljubljenega slovenskega skladatelja Alda Kumarja.

7. ABONMAJSKI KONCERT

Petek, 21. maj 2004, ob 19.30 – za abonente in izven!

Unionska dvorana Maribor

 

POKROVITELJ KONCERTA:

 

SOPOKROVITELJ:

 

KOMORNA ZASEDBA MARIBORSKE FILHARMONIJE

 

Dirigent in solist

IGOR OJSTRAH – violina

NATALIA ZERTSALOVA – klavir

Igor Ojstrah

 

Spored

J. S. BACH: BRANDENBURŠKI KONCERT ŠT. 3 V G-DURU, BWV 1048

J. S. BACH: Koncert za violino, godalni orkester v E-duru, BWV 1042

* * *

W. A. MOZART: Serenada v G-duru, KV 525, Eine kleine Nachtmusik (Mala nočna glasba)

J. HAYDN: Dvojni koncert za violino, klavir in godala v F-duru, Hob XVIII št. 6

 

»Med velikimi violinisti našega časa je Igor Ojstrah v najtežjem položaju« – s temi besedami se začenja poglavje v knjigi Veliki violinisti našega časa, J. Hartnacka, o Igorju Ojstrahu, enem najslavnejših živečih glasbenikov, ki že dolga desetletja ni več samo sin svojega legendarnega očeta Davida. Sedemindvajset let družnega muziciranja, od slovitega in danes zgodovinskega posnetka prvega skupnega koncerta (Bach: Dvojni koncert, d-mol, 1947) do Davidove smrti leta 1974 – je zaznamovalo glasbeno pot bleščečega virtuoza. Ob tem je Igor Ojstrah sodeloval z nekaterimi najpomembnejšimi orkestri našega časa in dirigenti kot so O. Klemperer, F. Reiner, H. von Karajan, K. Böhm, J. Mravinski, J. Svetlanov, G. Rosdeštvenski, C. M. Giulini, G. Solti, L. Maazel, S. Ozawa. Med njegove poglavitne koncertne partnerje sodita Pablo Casals in Yehudi Menuhin, odkar se je leta 1968 začel posvečati tudi dirigiranju, pa z izjemnim uspehom vodi tudi številne komorne in simfonične orkestre. Igor Ojstrah nadaljuje slovito in značilno židovsko tradicijo violinske šole iz Odese, ki jo prenaša na svoje izbrane učence in je pomemben član žirij mednarodnih tekmovanj violinistov kot sta npr. Čajkovski v Moskvi ali Kraljica Elizabeta v Bruslju.

Igor Ojstrah je vznemirljiva ostvaritev žive legende, ki mu sebi in svetu ni potrebno ničesar več dokazovati. Je trdna skala sredi kipečega koncertnega vrvenja, njegovo sodelovanje s komorno zasedbo Mariborske filharmonije pa bo zagotovo pustilo bistven pečat v jubilejni sezoni našega orkestra.

MARIBORSKA FILHARMONIJA

 

VIOLINE

Koncertna mojstra

Saša Olenjuk

Vita Rošker

 

Marko Jerbič

Maja Peternel

Pavel Magdič

Nenad Šilobad

Taras Peceny, k.g.

Zmago Turica, k.g.

Vesna Čobal, k.g.

Oksana Peceny, k.g.

Viktor Petek, k.g.

Matjaž Žižek, k.g.

 

KONTRABASI

Darko Kovačič

 

Jože Ovčar

 

Darjan Cvetrežnik

Jernej Lubej

Evgen Oparenovič

Saša Špoljar, k. g.

 

OBOE

Dušan Krnjak

Tomas Žganec

 

Dubravka Zupanc

 

KLARINETI

Srečko Kovačič

Oto Kožuh

 

Franc Marolt

 

TROBENTE

Simon Štelcer

Janez Kopše

 

Milan Feguš

Renato Ribič

Matjaž Dobrovnik, k.g.

 

TUBA

Darko Rošker

 

HARFA

Natalija Ristić

 

TIMPANI

Robert Krček

 

INŠPEKTOR ORKESTRA

Radko Lukša

DRUGE VIOLINE

Radko Lukša

Muniba Busančić

Hrvoje Šoštarić

Marina Žižek

Nicolae Nistor

Simona Jambrovič

Andjelko Ilčić

Zlatka Godec Fras

Darko Kordić

Danica Počkaj

Jasmina Nanut

David Petrič

Franjo Petrnel, k.g.

Zorica Todorović, k.g.

Irina Nan, k.g.

Djurdjica Babin, k.g.

Mihail Petrov, k.g.

Barbara Kovačič, k.g.

Nina Smej, k.g.

 

FLAVTE

Alenka Goršič

 

Bojan Palčec

Mateja Kremljak

Eva Slana, k.g.

Asja Grauf, k.g.

Simona Vake, k.g.

 

ANGLEŠKI ROG

Nenad Marinović

 

BAS KLARINET

Gregor Kovačič

 

FAGOTI

Vesselin Atanasov

Rudi Vulc

 

Josip Sabolić

 

KONTRAFAGOT

Stanko Koren, k.g.

 

POZAVNE

Stanko Vavh

 

Marjan Golob

Bogdan Vizjak

Simon Kramberger, k.g.

 

KLAVIATURE

Olga Pečeny, k.g.

VIOLE

Rostyslav Denysyuk

 

Theodora Ianakieva

 

Rossitza Petrova

Veronika Emeršič

Nelia Atanasova

Tjaša Sagernik

Katja Mohorko

Urška Doler, k.g.

Dragan Rucner, k.g.

Kristian Kolman, k.g.

Jasmina Rijavec, k.g.

Hermina Matjašič, k. g.

 

VIOLONČELA

Petra Kopše

 

Božo Šulić

 

Davor Gluhak

Aleksander Kuzmanovski

Tanja Kovačič

Snježana Rucner, k.g.

Gordana Keller – Petrej, k.g.

Niko Sajko, k.g.

Gorazd Strlič, k. g.

Rina Kacinari, k.g.

 

SAKSOFONI

Peter Kruder, k.g.

Rok Vouk, k.g.

 

ROGOVI

Andrej Žgank

Borut Pahič

 

Bojan Bezjak

Dušan Godec

Stanko Kelemina

 

TOLKALA

Dimitrij Averjanov

Boštjan Vavh, k.g.

Dejan Ritlop, k.g.

David Plamberger, k.g.

Tomaž Vouk, k.g.

Gregor Gorenšek, k.g.

 

NOTNI ARHIV

Božo Hadler

NARODNI DOM MARIBOR

SNG MARIBOR

RADIO MARIBOR

IZVRŠILNI ODBOR

Darko Kovačič – predsednik

Darko Rošker – podpredsednik

Tatjana Gorjup – blagajnik

Saša Olenjuk – član (koncertni mojster orkestra)

Vladimir Rukavina – član (direktor Narodnega doma)

Danilo Rošker – član (intendant SNG Maribor)

Cvetka Žirovnik – članica (direktorica RTV Centra Maribor)

Ivanka Mulec Ploj – članica (urednica glasbenih programov Radia Slovenija)

Brigita Pavlič – članica (vodja Koncertne poslovalnice Narodnega doma)

Srečko Kovačič – član

Radko Lukša – inšpektor orkestra

PROGRAMSKI ODBOR

Aleksander Lajovic – predsednik

Uroš Lajovic

dr. Henrik Neubauer

Karmen Salmič Kovačič

Srečko Kovačič

Tjaša Krajnc

Darko Kovačič

Danijel Sajko, predstavnik MO Maribor

Mag. Stane Jurgec, direktor Opere in baleta SNG Maribor

Urša Čop Šmajgert, predstavnica RTV centra Maribor

Brigita Pavlič, vodja Koncertne poslovalnice Narodnega doma

Koncertna poslovalnica si pridržuje pravico do spremembe programov.

CENIK

 

Posamezna vstopnica

– 1. abonmajski koncert 5.000 SIT

– 6. abonmajski koncert 5000 sit

– 2., 3., 4., 5., abonmajski koncert 3.500 SIT

 

Abonma 19.000 SIT

 

Upokojenci

– posamezna vstopnica 3.000 SIT

– abonma 16.000 SIT

 

Mladina

– posamezna vstopnica 2.000 SIT

– abonma 10.000 SIT

 

Dodatni popusti

Ob nakupu dveh abonmajev – 10 % na njuno skupno vrednost

 

Ob nakupu treh abonmajev – 20 % na njihovo skupno vrednost

Informacije in predprodaja vstopnic:

Informacijska pisarna, kneza Koclja 9,

vsak delavnik od 9.00 do 17.00, v soboto od 10.00 do 12.00 ter uro pred vsako prireditvijo

Informacije po telefonu : (02) 229 40 11, (02) 229 40 50

Teletekst RTVS: stran 254

Rezervacija vstopnic: info@nd-mb.si