Morda bi temu lahko rekli naključje, morda je tako hotela
usoda. Kakorkoli že, dobrih šest let je tega, ko je po uspešnem simfoničnem
koncertu orkestra Opere in baleta SNG
Za zgodovinarje sicer kratko obdobje je vseeno potrdilo pravilnost naše odločitve, kar dokazuje tudi večji obseg koncertov, ki jim prisluhne vedno večji krog poslušalcev in nenazadnje tudi počasna a vztrajna rast kvalitete orkestra. V teh nekaj letih je tako z nami sodelovalo veliko število priznanih dirigentov in solistov tako iz Slovenije, kot iz tujine, mesto Maribor pa je namesto dveh ali treh gostovanj simfoničnih orkestrov dobilo svoj orkestrski abonma, ki bo v prihajajoči sezoni obsegal že deset simfoničnih koncertov. Poleg osmih, ki jih bo izvedel orkester Mariborske filharmonije, bodo v okviru abonmaja v našem mestu gostovali Slovenski filharmoniki in slavni madžarski komorni orkester “Hungarian Virtuosi”. V svoj program filharmonija uvršča bisere vokalno inštrumentalne literature, posebej pa je potrebno opozoriti na koncert, ki smo ga izvedli v okviru Festivala Lent, kjer smo zbrali pogum za drzen glasbeni preizkus, ko smo prvi v Sloveniji združili jazz zasedbo Paquita D’Rivere s simfoničnim orkestrom. In podobnih biserov bo v prihodnje še več. Tako bo prihajajoča sezona ponudila izvedbe nekaterih le redko izvajanih mojstrovin. Za primer naj navedem Schumannov koncert za štiri rogove ali Bachovo mašo v h-molu, ki jo bomo izvedli z gostujočim zborom iz pobratenega Marburga. Na sporedu bo tudi nekaj simfonij, ki zahtevajo zelo velik orkester: Mahlerjeva 4. simfonija, 6. simfonija P.I. Čajkovskega in Berliozova Fantastična simfonija. Poleg gostov bo svojo priložnost dobilo tudi nekaj solistov iz vrst naše filharmonije, veselimo pa se tudi ponovnega sodelovanja z zborom mariborske Opere in baleta, s katerim bomo z Orffovo Carmino Burano zaključili sezono.
Delovanje tako velike in pestre zasedbe, kot je simfonični orkester, zahteva seveda veliko razumevanja in podpore, zato gre posebna zahvala mati?ni hiši - SNG Maribor, Koncertni poslovalnici Narodnega doma in Radiu Maribor. Želim si, da delovanje Mariborske filharmonije ne bi bilo nikdar več ogroženo, kljub nekaterim težavam s katerimi se moramo spoprijemati in katerih reševanje poteka mariskdaj vse prepočasi. Kljub vsemu pa z optimizmom zrem v prihajajočo bogato in pestro sezono!
Darko Kovačič, predsednik Mariborske folharmonije
PROGRAM 1998 / 99
1. abonmajski koncert
30. oktober 1998, 19. 30, Unionska dvorana
Simfonični orkester Mariborske filharmonije
Dirigent: Stefano Pellegrino
Solisti:
David Kutas-rog, Boštjan Lipovšek-rog, Mahir Kalmik-rog,
Lazslo Seeman-rog
Spored:
G. Rossini (1792 -1868): Sonata za godala št. 2 v A-duru
R. Schumann (1810 - 1856): Koncert za štiri rogove v F-duru, op.86
B. Britten (1913 – 1976): Simple Symphony, op. 4
C. Debussy (1862 - 1818): Prélude á l'apres-midi d'un Faune (Predigra k favnovemu popoldnevu)
P. I. Čajkovski (1840 - 1897): Francesca da Rimini, op. 32
STEFANO PELLEGRINO AMATO
Rojen v Rimu je diplomiral kot pianist, dirigent in komponist. Z dvajsetimi leti je pričel kot pomočnik dirigenta, leta 1985 pa je debitiral kot dirigent v Rimu z Rigolettom. Dirigiral je na Opernem festivalu v Asconi v Švici, v Mehiki (Guadalajara), v Peruju (Lima) – tu je izvedel Carmen in Tosco, v Združenih državah je bil na turneji z Rigolettom in Stabat Mater, v Carigradu v Turčiji je dirigiral Don Pasquala, v Budimpešti La Boheme in Madame Butterfly, v Veroni pa Fedoro, Nabucca, Turandot, Lucio di Lamermoor... V Sarajevu pa je 1994 leta pripravil zbor in orkester na izvedbo Mozartovega Requiema, ki ga je nato dirigiral Zubin Mehta.
DAVID KUTAS je solohornist MAV – simfoničnega orkestra v Budimpešti. Študiral je na Visoki šoli za glasbo Ferenz Liszt, v razredu profesorja F. Tarjanija. Na tekmovanjih Philip Farkas je prejel vrsto nagrad.
MAHIR KALMIK je član Renske filharmonije v Koblenzu, med leti 1995 – 1997 pa je bil solohornist simfoničnega orkestra Bilkent iz Ankare in filharmonije Natal iz Južne Afrike. Po končanem študiju pri profesorju M. Cakarju v Ankari, se je izpopolnjeval pri Radovanu Vlatkoviću v Stuttgartu in profesorju E. Penzlu v Kölnu.
LASZLO SECMAN je prvič opozoril nase kot nagrajenec mednarodnega tekmovanja v Merkneukirchnu, kasneje pa so sledile še nagrade na tekmovanjih Praška pomlad, Roshester (ZDA) in v Toulonu. Študiral je na Visoki šoli za glasbo Ferenz Liszt v Budimpešti, v razredu profesorja A. Friedricha, nato pa v Kölnu, pri profesorju E. Penzlu. Od leta 1997 je član simfoničnega orkestra NDR iz Hamburga.
BOŠTJAN LIPOVŠEK je solohornist Simfonikov RTV Slovenije. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo, v razredu profesorja J. Falouta, pri katerem je od leta 1998 tudi asistent. Trenutno se izpopolnjuje na Mozarteumu v Salzburgu, pri profesorju Radovanu Vlatkoviću. Je član pihalnega kvinteta ARIART in Slovenskega kvinteta trobil.
2. abonmajski koncert
11. december 1998, 19.30, Velika dvorana SNG
Božični koncert
Simfonični orkester Mariborske filharmonije
Dirigent: Iain Sutherland
Solist: Wolfgang Müller Lorenz-tenor
Spored:
D. Šostakovič (1906 - 1975): Festivalska uvertura, op.96
R. Strauss (1846 - 1949): Kavalir z vrtnico, op.59 (2. sekvenca valčkov)
M. Arnold (1921): Štirje škotski plesi
P. Dukas (1865 - 1935): L'apprenti sorcier
R. Stolz (1880 - 1975):
Gruss aus Wien
Mein Liebeslied müss ein Waltzer sein
Im Prater blühn wieder die Bäume
Ob blond, ob braun, ich liebe alle Frau'n!
Die ganze Welt ist himmelblau
Du sollst der Kaiser meiner Seele sein
Wiener Cafe
Wenn die kleinen Weilchen blühen
Spiel auf deiner Geige
Ich liebe Dich!
Frühling in Wien
Zwei Herzen in Dreivierteltakt
IAIN SUTHERLAND
Iain Sutherland sodi med najbolj znane dirigente Velike
Britanije. Po študiju na Royal Scottish Academy of Music and Drama se je sprva
posvetil violini. Uspešno kariero violinista pa je kaj kmalu zamenjal za
taktirko in danes je stalni dirigent National Symphony Orchestra of Scotland,
Midlandskih simfonikov in Haydn Festival Orchestra. Med leti
Kot gost redno koncertira z Londonskim simfoničnim orkestrom, gostoval pa je tudi po Evropi: v Gradcu, Bruslju, Hannovru, Münchnu, Oslu…
Repertoar Iaina Sutherlanda je neverjetno raznolik in obsega vso najpomembnejšo klasično, romantično in sodobno literaturo, s poudarkom na ameriški glasbi dvajsetega stoletja. V okviru BBCjeve serije »Classic Musicals« je vodil produkcijo cele vrste musicalov, med njimi My Fair Lady, Kiss Me Kate in Sweet Charity. Za radio in televizijo je posnel številne koncerte z različnimi orkestri, med zgoščenkami pa je še posebej ponosen na zgoščenko »Flower of Scotland«, na kateri najdemo izvirno škotsko glasbo. Zadnja leta se posveča tudi komponiranju in delu z mladimi glasbenimi talenti.
3. abonmajski koncert
8. januar 1999, 19.30, Unionska dvorana
Simfonični orkester Mariborske filharmonije
Dirigent: Martin Bartsch
Mešani pevski zbor iz Marburga
Spored:
J. S. Bach (1685 - 1750): Maša v h-molu, BWV 232
MARTIN BARTSCH
Je končal študij cerkvene glasbe na Visoki šoli za glasbo v Herfordu in Bremnu. Od leta 1967 je kot zborovodja, dirigent in organist deloval v Beifeldu, kjer je s tamkajšnjim filharmoničnim orkestrom organiziral bogato glasbeno življenje. Od leta 1983 je deželni direktor Kurhessen-Waldecka za cerkveno glasbo Evangeličanske cerkve, od leta 1992 pa kot zborovodja in organist deluje tudi v Marburgu na Lahni.
MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ MARBURGA (DIE KURHESSISCHE KANTOREI MARBURG)
Zbor, ki ga je 1992 leta osnoval Martin Bartsch, šteje 140 pevcev, povečini študentov Marburške univerze. Na repertoarju zbora so dela iz obdobja baroka, klasike, romantike pa tudi dela sodobnih avtorjev. Med drugim so izvajali Haendlov Božični oratorij, Haydnovo Stvarjenje, Beethovnovo Misso Solemnis, Requiem in Vesprae W.A. Mozarta... Odmevni nastopi, vselej na visokem izvedbenem nivoju, in številna snemanja so ime marburškega zbora ponesla po vsej Nemčiji, vsebolj pa se uveljavlja tudi izven njenih meja.
4. abonmajski koncert
5. februar 1999, 19.30, Unionska dvorana
Simfonični orkester Mariborske filharmonije
Dirigent: Nikolaj Aleksejev
Solist: Christoph Berner-klavir
Spored:
L. van Beethoven (1770 - 1827): Koncert za klavir in orkester št.5 v Es-duru, op.73, »Imperator«
P. I. Čajkovski (1840 - 1897): Simfonija št. 6, op. 74, »Patetična«
NIKOLAJ ALEKSEJEV
Nikolaj Aleksejev, dolgoletni prvi dirigent Zagrebške filharmonije, se je rodil v Petrogradu, v družini glasbenikov. Z učenjem glasbe je pričel s sedmimi leti na petrogradskem konzervatoriju »Nikolaj Rimski Korsakov« Dirigiranje je študiral pri A. Mihajlovu, diplomiral pa leta 1983 v razredu slavnih dirigentov Arvida in Marissa Jansona. Leto pred tem je na Karajanovem tekmovanju dirigentov v Berlinu osvojil najvišje nagrade, kar mu je odprlo vrata v največje koncertne dvorane Evrope. Leta 1985 je zmagal na mednarodnem tekmovanju »Vaclav Talich« v Pragi in na mednarodnem tekmovanju dirigentov v Tokiu. Istega leta je ustanovil simfonični orkester Uljanovski, s katerim je dosegel pomembne uspehe doma in v tujini. Nikolaja Aleksejeva so najuglednejši strokovnjaki ocenili kot močno umetniško osebnost z obsežnim tehničnim znanjem, ki mu omogoča, da se temeljito poglobi v različne stilske usmeritve, ob tem pa se posveča tudi inetrpretacijam sodobnih avtorjev.
CHRISTOPH BERNER
Christoph Berner sodi med najsvetlejše zvezde mlajše generacije avstrijskuh umetnikov. Virtuoznost, predvsem pa suverena individualnost sta najznačilnejši potezi pianista, ki je za črno bele tipke prvič sedel pri šestih letih. Pri štirinajstih je pričel s študijem na dunajski Akademiji za glasbo, kjer med njegovimi učitelji najdemo imena kot: Imola Jo, Hans Graf, Maria Tipo in Hans Petermandl. Že za časa študija, ki ga je uspešno zaključil 1992 leta, je zbral veliko število nagrad in priznanj z najrazličnejših mednarodnih tekmovanj. Med njimi naj omenimo le 5. mednarodno tekmovanje pianistov v Bermnu, kjer je osvojil drugo mesto in posebno Beethovnovo nagrado, ter 1. nagrado na »Bösendorfer Competition« na Dunaju, decembra 1995. Številni recitali na Dunaju, Linzu, turneja po Nemčiji, Švedski, Italiji in Japonski in nenazadnje Združenih državah, kjer je za svoj koncert v Carnegie Hallu požel navdušenje občinstva in odlične kritike, radijski in televizijski prenosi, vse to je pripomoglo k temu, da postaja ime Christoph Berner eno najzanimivejših imen mlade generacije pianistov.
5. abonmajski koncert
5. marec 1999, 19.30, Unionska dvorana
Simfonični orkester Mariborske filharmonije
Dirigent: Mendi Rodan
Solista: Stanko Arnold-trobenta, Andreja Zakonjšek-sopran
Spored:
L. van Beethoven: (1770 - 1827): Uvertura Egmont, op. 84
J. N. Hummel (1778 - 1869): Koncert za trobento v Es-duru
G. Mahler (1860 - 1911): Simfonija št. 4 v G-duru
Koncert bo ponovljen 6. marca v kulturnem domu Janez Trdina v Novem mestu.
MENDI RODAN
Mendi Rodan je ena vodilnih osebnosti izraelske glasbene scene. Glasbeno pot je pričel kot stalni dirigent Orkestra romunske radio-televizije, nato pa se je leta 1961 preselil v Izrael in pričel sodelovati z državnim orkestrom Izraelske filharmonije, ki ga je vodil tudi ob posebnih priložnostih, med drugim tudi na mednarodnem klavirskem tekmovanju Arthur Rubinstein in na Izraelskem festivalu. Ob tem je bil tudi stalni dirigent in svetovalec simfoničnega orkestra izraelske radio-televizije, ustanovil je Jeruzalemski komorni orkester in bil svetovalec mednarodnega glasbenega centra v Jeruzalemu. Gostoval je v številnih deželah Evrope, Daljnega Vzhoda, v Avstraliji, Mehiki, Kitajski in Združenih državah. Med orkestri, ki so ga povabili k sodelovanju, so tudi Londonski simfonični orkester, Royal Philharmonic Orchestra, Dunajski simfonični orkester, Filharmonični orkester iz Osla, Orkester frankfurtskega radia, Orkester Lamoureux iz Pariza, Filharmonični orkester iz Stokholma, komorni orkester iz Lausanne in simfonični orkester iz Bamberga. Sodeloval je s solisti, kot so: Mstislav Rostropovič, Isaac Stern, Vladimir Ashkenazy, Daniel Barenboim, Itzhak Perlman, Christoph Eschenbach, John Ogdon, Jean Pierre Rampal, Radu Lupu, Yo-Yo Ma in številni drugi.
Med leti
STANKO ARNOLD
Stanko Arnold, doma z Raven na Koroškem, je svojo glasbeno pot pričel v Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Parizu, pri profesorju Delmottu. Udeležil se je vrste mednarodnih tekmovanj in prejel številne najvišje nagrade. Že v študijskih letih je postal solist Slovenske filharmonije, kar je ostal do leta 1990. Za svoje bogato umetniško delovanje je prejel tudi štiri pomembna slovenska priznanja: Župančičevo nagrado za solistične nastope (1980) in kot član Slovenskega kvinteta trobil (1987), Prešernovo nagrado pa s Slovenskim trobilnim kvintetom (1982) in za solistične nastope (1985). Poučeval je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 1990 je profesor na Visoki šoli za glasbo v Gradcu, s številnimi orkestri pa kot solist nastopa po vsej Evropi in na Japonskem.
ANDREJA ZAKONJŠEK
Sopranistka Andreja Zakonjšek je najprej diplomirala na mariborski Pedagoški fakulteti, na oddelku za glasbeno pedagogiko. Študij koncertnega petja (samospev, oratorij) je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je z odliko diplomirala pri profesorjih Gerhardu Zellerju in Karlheinzu Donauerju. V zadnjih dveh sezonah je zaposlena v Operi SNG Maribor, kjer se je predstavila v petih vlogah, med drugim tudi kot Rozina Rossinijevem v Seviljskem brivcu in Micaela v Bizetovi Carmen, v praizvedbi komične opere Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca pa je nastopila v naslovni vlogi. Njen koncertni repertoar obsega dela od zgodnjega baroka in klasicizma do zgodnjega 20. stoletja. Kot solistka že več let sodeluje tudi s Slovenskim komornim zborom, Celjskim godalnim orkestrom in komornim ansamblom Slovenicum.
6. abonmajski koncert
20. marec 1999, 19.30, Unionska dvorana
Simfonični orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Marko Letonja
Solist: Lazar Berman-klavir
Spored:
U. Rojko (1945): (novo delo)
R.Strauss (1864 -1949): Couperinova plesna suita
L.van Beethoven (1770 -1827): Koncert za klavir in orkester št.4 v G-duru, op.56
MARKO LETONJA
Stalni dirigent in umetniški vodja Slovenske
filharmonije se je glasbi zapisal že v zgodnjem otroštvu. Po končani Srednji
glasbeni šoli v Mariboru je kot obetajoč pianist nadaljeval študij na
ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer se je študiju klavirja (pri profesorju
Aciju Bertonclju) pridružil še študij dirigiranja (pri Antonu Nanutu) in na
dunajski Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost (pri profesorju
Otmarju Suitnerju). Že njegov debi z orkestrom Slovenske filharmonije na
koncertu Mladi mladim 1987 leta je z izjemno odmevnostjo potrdil
pravilnost odločitve, da se posveti dirigiranju in Marka Letonjo umestil v
samo središče slovenskega glasbenega dogajanja. Sledila so snemanja in
gostovanja s Slovensko filharmonijo, gostovanja s Simfoniki
LAZAR BERMAN
Lazar Naumovič Berman se je rodil v St. Petersburgu
26. februarja 1930 leta. S prirojenim darom za glasbo, ki se po žilah ruskih
Židov pretaka vse od bratov Rubinstein, Gershwina in drugih, je svojo glasbeno
kariero pričel pri sedmih letih, ko je nastopil na odru Bolšoj teatra na
koncertu mladih solistov. Z nastopom je požel silovito navdušenje in takojšnji
angažma za snemanje Mozartovih del. Od leta 1933 se je šolal na moskovski Centralni
glasbeni šoli. Njegov učitelj, profesor Goldenweiser, ga je usmeril na
Konzervatorij, kjer ga je poučeval med leti
7. abonmajski koncert
9. april 1999, 19.30, Unionska dvorana
Simfonični orkester Mariborske filharmonije
Dirigent: Naohiro Totsuka
Solistka: Lilia Schulz Bayrova-violončelo
Spored:
T. Hosokawa (1955): Daljna pokrajina št. 3
E. Elgar (1857 - 1934): Koncert za violončelo v e-molu, op.85
H. Berlioz (1803 - 1869): Fantastična simfonija, op.14
NAOHIRO TOTSUKA
Rojen leta 1960, je Naohiro Totsuka prvič sedel za klavir pri petih letih, pri petnajstih pa je pričel s študijem dirigiranja, sprva pri Misamitsu Takanayanagi, nato pa na Toho Gakuen School of Music v Tokiu, pod vodstvom imen kot: Tadashi Mori, Seiji Ozawa, Kazuyoshi Akiyama… Leta 1982 je osvojil prvo nagrado na Mon-On Music Concours za dirigente, kar mu je prineslo pozornost svetovne javnosti. Že naslednje leto je tako koncertiral z največjimi japonskimi orkestri, v juliju in avgustu istega leta pa je bil povabljen na Tanglewood festival, kjer so mu podelili nagrado Koussevitzky Conducting Prize. Naohiro Totsuka je tako po Seijiu Ozawi postal edini japonski dirigent, ki mu je uspelo osvojiti to prestižno nagrado.
Leta 1984 je koncertiral z Bostonskim simfoničnim orkestrom, istega leta pa je sprejel enoletno študijsko povabilo Berlinskih filharmonikov. Znova je sodeloval na Tanglewoodskem festivalu, kar mu je omogočilo študij in izpopolnjevanje pri najznamenitejših dirigentih: Leonardu Bernsteinu, Kurtu Masurju, Andreu Previnu, Leonardu Slatkinu, Josephu Silversteinu in Guntherju Schullerju.
Leta 1985 je koncertiral s Tokijskim simfoničnim orkestrom, naslednje leto pa debitiral v Evropi, ko je vodil Stokholmske filharmonike. Odslej je reden gost številnih evropskih orkestrov, od 1994 leta pa tudi stalni dirigent Simfoničnega orkestra iz Hirošime.
LILIA SCHULZ BAYROVA
Prve korake v svet glasbe je Lilia Bayrova Schulz, rojena 1971. leta v Sofiji, naredila ob svojem očetu, ko ji je bilo sedem let. Že pri dvanajstih je s Simfoničnim orkestrom Bolgarskega radia posnela svojo prvo ploščo, Haydnov Koncert v C-duru. Nato se je z družino preselila na Dunaj, kjer je nadaljevala študij pri svojem očetu na Dunajskem konzervatoriju in ga leta 1989 tudi uspešno zaključila. Istega leta je zabeležila tudi vrsto uspehov na najrazličnejših tekmovanjih: prvo mesto v Leobnu in na tekmovanju Evropske skupnosti, kot prva ženska pa je osvojila tudi posebno nagrado Dunajskih filharmonikov.
Študij je nadaljevala pri Heinrichu Schiffu na Mozatreumu, izpopolnjevala pa se je pri Valentinu Erbenu, Janosu Starkerju, Borisu Pergamenschikowu in Lynn Harell.
Že v času študija je koncertirala po Evropi in Združenih državah, med drugim tudi z Innsbruškimi simfoniki, orkestrom Mozarteuma, Bolgarskimi simfoniki in s svojim čelom Giovania Grancina iz leta 1706 vselej požela navdušenje občinstva in izvrstne kritike.
8. abonmajski koncert
12. april 1999, 19.30, Unionska dvorana
Komorni godalni orkester Hungarian Virtuosi
Vodja: Miklos Szenthelyi
Spored:
J. S. Bach (1685 - 1750): Dvojni koncert v d-molu, BWV 1043
J. S. Bach (1685 - 1750): Koncert za violino v E-duru, BWV 1042
F. Mendelssohn Bartholdy (1809 - 1847): Oktet v Es-duru, op. 20
L. Weiner (1885 - 1960) : Divertimento za godala
KOMORNI ORKESTER »HUNGARIAN VIRTUOSI«
Godalni orkester Hungarian Virtuosi je nastal 1988 leta na pobudo violinista Miklosa Szenthelyja, sestavljajo pa ga izvrstni glasbeniki, diplomanti Akademije za glasbo Ferenz Liszt iz Budimpešte. V desetletju delovanja se je orkester razvil v eno najkvalitetnejših in nabolj priznanih godalnih zasedb v Evropi, z obširnim repertoarjem, ki ga povečini tvorijo dela romantičnih skladateljev. Orkester je zabeležil številne uspehe na koncertnih odrih doma in v tujini, naj omenimo le ovacije na koncertu v prestižni Concertgebouw v Amsterdamu. Dve dvomesečni turneji po Zdrženih državah in Kanadi in turneja po Japonski in Južni Koreji pa sta ime orkestra ponesla tudi izven meja Stare celine. Orkester redno nastopa na največjih festivalih in snema za največje glasbene založbe. V Združenih državah so tako posneli tri zgoščenke, pri eni je sodeloval tudi francoski flavtist Jean Pierre Rampal, sodelovali pa so tudi s številnimi svetovno znanimi dirigenti.
MIKLOS SZENTHELYI
Rojen v Budimpešti 1951 leta, je študij violine zaključil na Akademiji za glasbo Ferenz Liszt, pri profesorju Denesu Kovacsu 1973 leta in še istega leta postal njegov asistent. Zmagovalec tekmovanja Leo Weiner, tekmovanja Madžarskega radia je kmalu koncertiral po vsej Evropi, na Japonskem, v Braziliji, Avstraliji, Singapurju, Novi Zelandiji, Kubi, Kanadi in Združenih državah, kjer je trikrat nastopil z violončelistom Leonardom Roseom. Pri madžarski založbi Hungaroton je kot solist izdal enajst zgoščenk, številne pa tudi s svojim orkestrom Hungarian Virtuosi. Za svoje umetniško delovanje je prejel Lisztovo nagrado in visoko madžarsko državno odlikovanje.
9. abonmajski koncert
7. maj 1999, 19.30, Unionska dvorana
Simfonični orkester Mariborske filharmonije
Dirigent: Ernst Kovacic
Solisti:
Alenka Goršič-flavta, Dušan Krnjak-oboa, Tibor Kerekeš-trobenta, Ernst Kovacic-violina, Srečko Kovačič-klarinet, Gregor Kovačič-klarinet
Spored:
J.S. Bach (1685 - 1750): Brandenburški koncert št. 2 v F-duru, BWV 1047
F. Krommer (1759 - 1831): Koncert za dva klarineta, v Es-duru, op. 35
R. Schumann (1810 - 1856): Simfonija št. 4 v d-molu, op. 120
ERNST KOVACIC
V Kapfbergu v Avstriji rojeni violinist in dirigent Ernst Kovacic je po študiju na Visoki šoli za glasbo na Dunaju začel uspešno glasbeno pot, ki ga je poleg dunajskih koncertnih dvoran vodila na gostovanja po Evropi, Združenih državah, Avstraliji... Sodeloval je z večino pomembnih evropskih orkestrov, kot na primer: London Symphony Orchestra, London BBC Orchestra, Dunajski filharmoniki, Praški filharmoniki, Rotterdamska filharmonija in orkestri številnih nemških radijskih postaj. Obenem je vodja in ustanovitelj komorne zasedbe na Dunaju. Krstno je izvedel kar nekaj del angleških skladateljev (Nigel Osborne, Thomas Wilson...), posebno pozornost pa ob skladbah avstrijskih skladateljev namenjajo njegovim posnetkom Mozartovih del za violino.
ALENKA GORŠIČ
Flavtistka Alenka Goršič, rojena 1968 leta v Celju je soloflavtistka orkestra Mariborske opere in Mariborskih filharmonikov. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Borisa Čampe, kot študentka pa je prejela Študentsko Prešernovo nagrado.
Po koncu študija se je izpopolnjevala pri profesorju Mihaelu Kopferju v Nemčiji in končala podiplomski študij pri profesorju Fedji Ruplu. Kot solistka in kot članica Mariborskega pihalnega kvinteta nastopa doma in v tujini. Tako je v septembru 1997 leta sprejela vabilo Salzburškega komornega orkestra in z njim mesec dni gostovala na Japonskem, koncertirala je v Združenih državah Amerike in z orkestrom Slovenske filharmonije.
DUŠAN KRNJAK
Oboist Dušan Krnjak (rojen 1954 v Novem mestu) je svojo glasbeno pot pričel v Mariboru, kjer je končal Srednjo glasbeno šolo, nadaljeval pa s študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Golobu. Po končanem študiju se je zaposlil v Opernem orkestru SNG Maribor, od leta 1978 je prvi oboist in solist tega orkestra. Doma in v tujini deluje tudi v okviru številnih komornih zasedb. Tako v orkestralnih kot v komornih zasedbah je veliko snemal za radio in televizijo, za njim pa so tudi številna gostovanja, med drugim na Češkem, v Avstriji, Italiji, Ukrajini in Nemčiji. Za svoje delovanje je prejel Glazerjevo listino. Dušan Krnjak se udejstvuje tudi kot pedagog na Srednji glasbeni šoli v Mariboru.
TIBOR KEREKEŠ
Tibor Kerekeš (1968, Subotica) je končal nižjo in srednjo glasbeno šolo v razredu prof. Karolyja Tokodija in diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri profesorju Antonu Grčarju. Pri njem je končal tudi podiplomski študij. Izpopolnjeval se je pri profesorju Pierru Thibaudu (Pariz), na poletnem seminarju za trobilce v Grieskirchnu (Avstrija) in profesorju Györgyju Geigerju (Budimpešta). Je nagrajenec številnih tekmovanj, med drugim tudi tekmovanja glasbenih umetnikov v Zagrebu. Leta 1989 je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Nastopa kot solist in član različnih komornih zasedb, predvsem pa kot prvi trobentar Slovenske filharmonije.
SREČKO KOVAČIČ
Je soloklarinetist orkestra Opere in baleta SNG Maribor in Mariborske filharmonije. Šolal se je na Srednji glasbeni šoli v Mariboru in na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri profesorju Mihi Gunzku. Kot solist in član različnih komornih zasedb je nastopal v Italiji, Avstriji, Češki, Slovaški, Nemčiji in Veliki Britaniji. Na bogati, tri desetletja trajajoči glasbeni poti, so ga pritegnile različne glasbene zvrsti. Tako je kot dirigent Pihalnega orkestra železničarjev Ravne dosegel izjemen uspeh z osvojitvijo zlate medalje s pohvalo na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem.
GREGOR KOVAČIČ
Je absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer je študiral pri profesorju Alojzu Zupanu. Je nagrajenec večih državnih tekmovanj, udeležil pa se je tudi številnih mojstrskih tečajev, kjer so ga poučevali Anthony Pay, Alois Brandhofer, Jiri Hlavač, Martin Spangenberg in drugi. Kot prvi klarinet orkestra Jeunesse Musical Mediterane je koncertiral v Franciji, Maroku, Egiptu, Libanonu in Siriji, s pihalnim kvintetom Korfej in triom Mefisto pa doma, v Italiji in Nemčiji.
10. abonmajski koncert
11. junij 1999, 19.30, Unionska dvorana
Simfonični orkester Mariborske filharmonije
Dirigent: Stane Jurgec
Solisti:
Patrizia Cigna-sopran
Gianluca Sorrentino-tenor
Carlo Morini-bariton
Zbor Opere in baleta SNG Maribor
Zbor Opere in baleta HNK iz Splita
Spored:
F. Mendelssohn Bartholdy (1809 - 1847) : Sen kresne noči, op. 21
C. Orff (1895 - 1982): Carmina Burana
(Koncert bo ponovljen v okviru Festivala Lent '99)
STANE JURGEC
Mariborčan, rojen 1947 leta, je svojo glasbeno pot pričel doma, na Srednji glasbeni šoli, študij kompozicije in dirigiranja pa nadaljeval v Ljubljani, na Akademiji za glasbo. Podiplomski študij je zaključil v Beogradu. Med profesorji, ki so oblikovali njegovo študijsko pot najdemo imena kot: Lucijan Marija Škerjanc, Dr. Danilo Švara, Samo Hubad, Anton Nanut, Darinka Matić- Marović, Jakov Cipci in Sandor Janos.
Polnih petindvajset let je vodil Akademski pevski zbor Boris Kraigher, s katerim je z velikim uspehom nastopal v najpomembnejših evropskih in svetovnih kulturnih središčih in osvojil številne prestižne nagrade in priznanja. Od leta 1985 je direktor mariborske operne in baletne hiše.
CARLO MORINI
Baritonist Carlo Morini je diplomiral na konzervatoriju Benedetto Marcello v Benetkah, v razredu profesorice Mirelle Parutto, izpopolnjeval pa se je na mojstrskih tečajih pri Claudiu Desderiju. Že v času študija je zmagal na številnih tekmovanjih, med drugim je zmagovalec tekmovanja AsLiCo v Milanu. Debitiral je kot Antonio v Figarovi svatbi in Masetto v Don Giovanniju. Gostoval je v številnih gledališčih in opernih hišah po Italiji (Pisa, Livorno, Mantova, Ferrara, Modena...), sodeloval z radijskim orkestrom iz Torina, Berlinskimi filharmoniki, nastopil pa je tudi v sloviti milanski Scali.
PATRIZIA CIGNA
Sopranistka Patrizia Cigna je leta 1995 diplomirala na konzervatoriju Cherubinni v Firenzah, v razredu Marie Grazie Germani. Je zmagovalka številnih tekmovanj, Rocca delle Macie (Siena), William Walton (Ischia) in finalistka tekmovanja Rosetum-Puccini (Milano), Belvedere (Dunaj) in Operalia Placido Domongo (Tokio). Nastopila je na številnih koncertih v Italiji in tujini (Bayreuth, Cannes, Rim, Firenze, Siena, Modena...), v njenem repertoarju pa najdemo med drugimi tudi Norino (Donizetti, Don Pasquale), Lucio (Donizetti, Lucia di Lammermoor, Rosino (Rossini, Seviljski brivec)...
GIANLUCA SORRENTINO
Tenorist Gianluca Sorrentino je s študijem glasbe pričel v rodnih Firencah, izpopolnjeval pa se je pri Mirelli Parutto v Rimu. Po debiju v Trentu (1987) je nastopil vlogi Ferranda (Mozart, Cosi fan tutte) in Ottavia (Don Giovanni). Dobre kritike so mu prinesle povabilo na festival v Glyndebourne, kjer je nastopil kot Fenton v Falstaffu, pod vodstvom Bernarda Haitnika. Koncertno debi je zabeležil 1989 leta. Odslej je reden gost številnih koncertnih dvoran v Italiji in po svetu, z repertoarjem, ki obsega široko paleto del od Schuberta do Orffa in Brittna.
Prireditelj si pridržuje pravico do morebitnih sprememb programa.
KRITIKE
Ob koncu letošnjega abonmajskega cikla moramo poudariti vztrajno kakovostno rast orkestra Mariborske filharmonije. Prizadevanje zanesenjakov, ki so filharmonijo ponovno priklicali v življenje, je obrodilo raznotere sadove.
Večer, 20. 6. 1998
(O. Respighi: Rimske pinije) Orkester je odlično odkrival njene mavrične barvitosti harmonij ob prehodu stoletja ter motivične in tematske reminiscence italijanske tradicije. Med seboj programsko in zvočno kontrastne stavke smo slišali v sugestivni izvedbi in široki dinamični paleti, tako da je po koncu orkester z odličnim Letonjo po burnih aplavzih moral izvesti še dodatek.
Delo, 15. 4. 1998
(A. Dvorak: Simfonija št. 7) Kljub temu je Lajovčeva energija – dirigent je interpretiral simfonijo z velikim znanjem, zanesljivo roko in z ognjevitim temperamentom – čedalje bolj ogrela mariborske filharmonike, in ti so dirigentu sledili z rastočo prizadevnostjo, živahnim muziciranjem in v učinkovitem soglasju.
Večer, 10. 3. 1998
Orkester Mariborske filharmonije in dirigent Ernst Kovacic sta v interpretaciji Haydnove simfonije poiskala veliko zanimivih zvočnih posameznosti, živahnost ritma in tematike, razkrila pa tudi dovolj razigrane igre instrumentalnih sekcij orkestra Mariborske filharmonije.
Večer, 12. 2. 1998
MARIBORSKA FILHARMONIJA
IZVRŠILNI ODBOR
DARKO KOVAČIČ – PREDSEDNIK
DARKO ROŠKER – PODPREDSEDNIK
RADKO LUKŠA – TAJNIK
BORIS HOJNIK – BLAGAJNIK
PETRA KOPŠE – ČLAN
MAG. BLAŽ RAFOLT – UPRAVNIK SNG MARIBOR
VLADIMIR RUKAVINA – DIREKTOR NARODNEGA DOMA
IVANKA MULEC PLOJ – PREDSTAVNICA RTV CENTRA MARIBOR
BRIGITA PAVLIČ POGAČAR – PREDSTAVNICA NARODNEGA DOMA
PROGRAMSKI ODBOR
ALEKSANDER LAJOVIC – PREDSEDNIK
UROŠ LAJOVIC
DR. HENRIK NEUBAUER
JANKO ŠETINC
KARMEN SALMIČ
DARKO KOVAČIČ
DANIEL SAJKO – PREDSTAVNIK MO MARIBOR
MAG. STANE JURGEC – DIREKTOR OPERE IN BALETA SNG MARIBOR
URŠA ČOP ŠMAJGERT – PREDSTAVNICA RTV CENTRA MARIBOR
BRIGITA PAVLIČ POGAČAR – VODJA KONCERTNE POSLOVALNICE NARODNEGA DOMA