Generalni pokrovitelj

Biografije nastopajočih

KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je sestav štirinajstih godalcev, sicer članov simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Ansambel je bil ustanovljen leta 1993 ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, z namenom, da bo obiskoval tiste odre v krajih po Sloveniji, ki jih večji simfonični orkester ne more. V več kot desetih letih delovanja je ansambel odigral okoli dvesto koncertov doma in v tujini, bil večkrat gost Ljubljanskega poletnega festivala, Dubrovniškega festivala, Zagrebškega baročnega festivala, festivalov Danubiana in Slovenskih glasbenih dnevov, oktobra 2003 pa je nastopil v okviru Svetovnih glasbenih dnevov - Slovenija 2003 v Ljubljani. Že šesto sezono prireja ciklus koncertov Sozvočje svetov v sodelovanju z Narodno galerijo. Koncerti v Dubrovniku, Zadru, Zagrebu, Samoborju, Opatiji, Novem Sadu, Celovcu, Gorici in Trstu so vselej naleteli na hvaležen sprejem pri občinstvu in kritiki. Ansambel je sodeloval s svetovno znanimi slovenskimi glasbenicami - pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak, flavtistko Ireno Grafenauer in mezzosopranistko Marjano Lipovšek, koncertiral pa je tudi z enim največjih svetovnih čelistov Mišo Majskim. V zadnjem času daje priložnost tudi mladim, a že uveljavljenim solistom. Orkester, ki sicer igra brez dirigenta, je izvedel tudi nekaj večjih projektov pod taktirko Marka Letonje ter posnel več avdio in video zapisov živih koncertov in več zgoščenk. Repertoar Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije obsega skladbe vseh stilnih obdobij. Posebno pozornost namenja ansambel stvaritvam slovenskih avtorjev, tudi tistih, najmlajših, ki se šele uveljavljajo. Vse to potrjuje visoko kakovost ter vlogo in pomen Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije v slovenski in evropski poustvarjalni kulturi. Za svoje uspešno delo je ansambel prejel nagrado Prešernovega sklada leta 1999 in Župančičevo nagrado leta 2004.

RICHARD GALLIANO

Richard Galliano se je rodil v Cannesu leta 1950. Njegov prvi učitelj klavirja in akordeona je bil njegov oče, Lucien Galliano. Študij je nadaljeval na Konservatoriju v Nici. Študiral je kontrapunkt, harmonij in trombon ter z odliko diplomiral leta 1969. Že v času študija se je udeležil mnogih mednarodnih tekmovanj akordeona. Z igranjem J.S. Bacha, Čajkovskega, Ravela in Gerswina, je dve leti zapored zmagal na svetovnem tekmovanju akordeona (1966, Valencija, Španija in leta 1967 Calais, Francija), v času Charlesa de Gaullea pa leta 1968 prejel tudi Predsedniško nagrado. Leta 1973 je zapustil jug Francije in se preselil v Pariz. Veliko let je sodeloval z Claudeom Nougarom, Barbaro, Sergeom Reggianijem, Charlesom Aznavourjem, Juliette Gréco, Georgesom Moustakijem and Zizi Jeanmaire. Leta 1983 ga je Astor Piazolla povabil k izvedbi njegove avtorske predstave za predstavo Shakespearjevega Sna kresne noči v pariški Comédie Française. Galliano je zasijal kot solist na bandeonu in s tem se je začelo veliko prijateljstvo med dvema glasbenikoma, ki je trajalo vse do Piazzollove smrti leta 1992. Ob deseti obletnici Piazzollove smrti se mu je Galliano poklonil z odmevnim in nagrajenim albumom Piazzolla Forever (2003). Med leti 1980 in 2003 je Galliano sodeloval z mnogimi vrhunskimi glasbeniki na vseh eminentnih odrih sveta (v Parizu, New Yorku, Moskvi, Londonu, Buenos Airesu, Montréalu, San Franciscu, Istanbulu, ….), če omenimo samo nekatere: Chet Baker, Ron Carter, Joe Zawinul, Al Foster, Pierre Michelot, Birèli Lagrene, Jean François Jenny Clarck, Eddy Louiss, Philip Catherine, Aldo Romano, Daniel Humair, André Ceccarelli, Charlie Haden, Michel Portal, Didier Lockwood, Maurice Vander, Jimmy Gourley, Steve Potts, Stefano Bollani, Hervé Sellin, Hamilton De Holanda, Lolo Bellonzi, Enrico Rava, Toots Thielemans, Bobby Mc Ferrin, Jean Charles Capon, George Mraz, Mark Feldman, Larry Grenadier, Scott Colley, Clarence Penn, Gil Goldstein, Jan Garbarek, Paquito Di Rivera, Michel Petrucciani, Gilberto Gil, Sivuca, Martial Solal, Philippe Aerts, Antonello Salis, Richard Bona, Manu Katché, Paolo Fresu, Jan Lundgren, Daniel Goyone. V tem času je napisal tudi veliko svojih originalnih del, ki so bila odlično sprejeta tako s strani kritikov kakor tudi javnosti. Je oče stila »new musette«, rojenega leta 1991, in pri založbi Label Bleu istega leta skupaj s kitaristom Philipom Catherineom, basistom Pierrom Michelotom ter bobnarjem Aldom Romanom izdal zgoščenko »New Musette«. Leta 1993 ga je francoska Akademija za jazz nagradila s priznanjem Django Reinhardt in Galliana imenovala za najboljšega jazz glasbenika leta.

www.richardgalliano.com

NINO DE GLERIA

Nino de Gleria kontrabasist, baskitarist, skladatelj, aranžer in producent je študiral na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v avstrijskem Gradcu. Leta 1980 se je pridružil legendarni etno jazz skupini Begnagrad, katera se uvršča med skupine RIO v prvem obdobju. Turneje (Nemčija, Švica, Francija, Italija,...) in festivale (Zurich Jazz Festival, Musik de Traverse, Gurten Festival Bern,...) je skupina zaključila s snemanjem in izdajo še danes zelo pomembnega LP-ja (in CD) "Concert for Broken Dance". V drugi polovici osemdesetih je deloval v novojazzovski skupini Quatebriga, katere je bil tudi soustanovitelj. Posneli so štiri plošče (LP + CD), in prav tako veliko koncertirali (Leverkusen Jazz festival, Ljubljanski Jazz Festival, Jazz nad odra, Druga godba,...). Posneli pa so tudi enega prvih režiranih video spotov pri nas (r. Franci Slak).V istem obdobju in kasneje je rad nastopal in snemal (Ljudje, Je Bent, Povabilo na blues,...) s pesnikom, filozofom - kantavtorjem Janijem Kovačičem. Igral je tudi v številnih kadrovsko kot stilsko različnih zasedbah (Nimal, Bocoj, Hiša, Hammond trio,...). Z Mijo Žnidarič in pesnikom Ferijem Lainščkom pa je pri založbi KiF KiF izdal avtorsko kaseto z otroškimi pesmimi. Aktivno deluje kot studijski glasbenik in snema z mnogimi znanimi glasbeniki (Svetlana Makarovič, Mitja Vrhovnik - Smrekar, Adi Smolar,...). Je tudi avtor ali soavtor glasbe za okoli dvajset filmov (Zadnja večerja, Lojze se je zbudil ...,Striptih, Naprej,...) in TV filmov (Na pepelu raja, Spleti, Noč angela,...), mnogih gledaliških predstav (Zadet pravi čas/P.Bebler/, Burka o jezičnem dohtarju/V.Taufer/, Walter Parsifal/D.Varga/,...), in lutkovnih predstav (Mala Lili, Kosovirji - tudi CD /B.Hieng Samobor/, Od ena do nič /Z.Bourek/,...), ter okoli sto TV oddaj (Odklop - tudi na CD plošči). Za RTV Slovenija je uglasbil petnajst pesmi iz pesemske zbirke "Iskanja" pesnika Nika Grafenauerja, ter prav toliko - pesmi Daneta Zajca. Posneti so bili, in še bodo video spoti in izdana dva CDja. Od leta 1995 deluje v okviru neodvisne glasbene produkcije "Glasbeni Arboretum" - mavrica prečudovitih harmoldurij " katera vspodbuja predvsem ustvarjalnost in svobodomiselnost nekomercialnih glasbenih idej. Poleg skupine Štefbet Rifi, igra še s Fake Orchestra, kitarista, skladatelja in harmolodika Igorja Leonardija, v bandu "Bratko Bibič and the Madleys" ter sklada za godalni kvartet Godalika.

MOJCA ZLOBKO VAJGL

Mojca Zlobko Vajgl je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1991. Po prvi redni zaposlitvi kot soloharfistka v orkestru Opere SNG v Ljubljani se je popolnoma posvetila solističnemu in komornemu muziciranju. Podiplomski študij harfe je končala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu. Po študiju se je kmalu razvila v koncertno solistko z bogatim in raznovrstnim solističnim ter komornim repertoarjem. Vzpodbudila je nastanek mnogih del slovenskih skladateljev za harfo solo in duo z drugimi instrumenti, ki jih pogosto in uspešno izvaja na številnih koncertih doma in v tujini. Kot solistka je v minulih letih nastopila z mnogimi uglednimi zasedbami, med drugim z Berlinskimi simfoniki, s Stockholmskim komornim orkestrom, Komornim orkestrom Hamburške filharmonije, z ansamblom Ars Amata Zürich, Orchestre di Padova e del Veneto, Beograjsko filharmonijo, s Hrvaškim komornim orkestrom iz Zagreba ... Kot solistka se je večkrat predstavila tudi s Komornim orkestrom Dunajskih simfonikov (Wiener Concert Verein), s katerim je začela sodelovati v obdobju 2000–2002, ko je živela in delovala v avstrijski prestolnici. Tam je za japonsko založbo Camerata Tokyo skupaj s prvim flavtistom Dunajskih filharmonikov dr. Dietrom Fluryjem posnela eno izmed svojih zgoščenk, “Music for flute and harp”. Pri nas smo jo kot solistko pogosto videli nastopiti s Slovensko filharmonijo in s simfoniki RTV Slovenija. Kot odlična komorna glasbenica pogosto nastopa v različnih tovrstnih zasedbah, njene solistične nastope ter koncerte s komornimi ansambli in orkestri pa so posneli v številnih radijskih in televizijskih oddajah. Do danes je izdala tudi šest solističnih zgoščenk. Raznovrstni repertoar te umetnice sega od baroka prek klasike in moderne do del sodobnih skladateljev (Takemitsu, Globokar, Eben, Gubaidulina ...). Na podlagi sodelovanja s slovenskimi skladatelji je nastalo nekaj izvirnih del za harfo, posvečenih Mojci Zlobko, ki so jih napisali Primož Ramovš, Ivo Petrić, Uroš Krek, Jani Golob, Aldo Kumar, Aleš Strajnar in Milko Lazar. Glasbenico je umetniška pot ponesla po vsej Evropi – gostovala je na Švedskem in Norveškem, v Latviji, Italiji, Nemčiji, Švici, Avstriji, na Portugalskem, Madžarskem, Češkem, Poljskem, Hrvaškem, v Makedoniji, Srbiji in Črni gori ter v Kanadi. Z velikim uspehom je sodelovala tudi na glasbenih festivalih v Budimpešti, Dubrovniku, Schleswig-Holsteinu, Skopju, Rigi, Celovcu, Splitu in v Ljubljani. V letih 2002–2004 je živela v Berlinu in sodelovala z orkestrom Mendelssohn Players ter z orkestrom Berlinskih simfonikov. Mojca Zlobko Vajgl je docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

MARTIN BELIČ

Martin Belič je bil leta 1981 rojen v Mariboru. Letos februarja je opravil avdicijo in postal drugi flavtist Münchenskih filharmonikov. Osnovno šolo in nižjo glasbeno šolo je sprva obiskoval v Rogaški Slatini, kjer ga je poučevala prof. Karla Škarpa – Polšek. Ob preselitvi v Slov. Bistrico je učenje flavte nadaljeval na tamkajšnji glasbeni šoli pri prof. Bojani Rojko. Po uspešno končani osnovni in nižji glasbeni šoli se je vpisal na Glasbeno gimnazijo (Srednjo glasbeno in baletno šolo ) v Mariboru, kjer ga je flavto poučevala prof. Violeta Ozvatič. Leta 2000 je maturiral in opravil sprejemni izpit na Mozarteumu v Salzburgu – vpisal se je na koncertno in pedagoško smer. Njegovi mentorici sta bili prof. Irena Grafenauer in prof. Herta Mergl. Tekmovanja in nagrade:

-               Leta 1995, 24. tekmovanje mladih glasbenikov R. Slovenije, tretja nagrada.

-               Leta 1998, regijsko tekmovanje v  Mariboru, zlato priznanje.

-               Leta 1998, 27. tekmovanje  mladih glasbenikov R. Slovenije,  prva nagrada in zlata plaketa.

-               Leta 1998, mednarodno tekmovanje v Italiji ( International music competition Citta di Pietra Ligure ),  prva nagrada in zlata plaketa.

-               Leta 1999, Evropsko tekmovanje ( Europian  music competition Citta di Moncalieri ) ter mednarodno tekmovanje ( International music competition Citta di Cortemilia ) v Italiji, obakrat druga nagrada in plaketi mesta.

-               Leta 2004, 33. tekmovanje mladih glasbenikov R. Slovenije, prva nagrada in zlata plaketa.

Poletne flavtistične šole: prof. Michael Martin Kofler (Celovec,  Avstrija), prof. Draga Ažman (AG Ljubljana), prof. Matej Zupan (AG Ljubljana), prof. Irena Grafenauer (Mozarteum Salzburg), prof. Herta Mergl (Mozarteum Salzburg), prof. Eckart Haupt (Dresden). Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije (TEMSIG) je Martina Beliča izbral za sodelovanje na Evropskem koncertu nagrajencev nacionalnih tekmovanj mladih glasbenikov Avstrije, Češke, Nemčije in Slovenije, ki je bilo leta 1999 v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Maja 2003 je z odliko opravil "malo diplomo" (Erstes Abschnit) s pedagoške, leto kasneje pa še s koncertne smeri. Prav tako z odliko. Maja 2006 je magistriral s koncertne smeri pri prof. Ireni Grafenauer in opravil sprejemni izpit za podiplomski študij v Salzburgu pri prof. Michaelu Martinu Koflerju, ki je soloflavtist Münchenskih filharmonikov. Poleg solističnih in dobrodelnih koncertov ter recitalov je snemal in koncertiral še z Godalnim orkestrom Glasbene gimnazije Maribor, s Simfoničnim orkestrom mariborske filharmonije ter s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Julija 2005 je na priporočilo prof. Irene Grafenauer igral v Simfoničnem orkestru Bavarskega radia (Bayerischer Rundfunk v Münchnu). Maja 2006 je v Salzburgu prejel štipendijo Jehudin Menjuhin. V času študija je bil varovanec Ustanove Gallus, ki podpira mlade glasbenike.

BOŠTJAN GOMBAČ

Boštjan Gombač je klarinetist, multiinstrumentalist in skladatelj. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je končal študij klarineta pri profesorju Kotarju. Pravi, da je glasba njegovo življenje. Kot klarinetista, pevca, igralca rimskih piščali, bodhrana, pojoče žage, različnih zvočil in igrač ga vsako leto zasledimo na lepem številu nosilcev zvoka – privablja ga vse, od etna do elektronske glasbe. Je lastnik velike zbirke nenavadnih instrumentov in zvočil. V preteklih letih je ustvaril glasbo za več predstav različnih ustanov (Fužinski bluz, SNG Drama; Kisli maček, AGRFT in Mladinsko gledališče; Anywhere out of this world, SNG Drama; Gospod Chance, PG Kranj; Dvojčici, SLG Celje, Drugačen, MINITEATER; Gregorjevo čudežno zdravilo, Mestno gledališče Ptuj) in tudi glasbo za filme. Ustvarja tudi avtorske glasbeno-gledališke predstave, na katerih tudi nastopa (O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni, FAMILIJA/MGL ATRAKCIJA Polifemo, FAMILIJA/Cankarjev dom; Patty Diphusa, izpovedi pornodive, FAMILIJA/MGL, Ko nihče ni imel kaj početi, JAZ in TI/MINITEATER). Boštjan Gombač vse več ljubezni posveča klasični glasbi.

BLAŽ PUCIHAR

Blaž Pucihar je pianist, skladatelj in aranžer, ki je pri profesorici Dubravki Tomšič - Srebotnjak z odliko diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo. Na številnih seminarjih sodeluje kot korepetitor in koncentrira s priznanimi slovenskimi in tujimi umetniki. Leta 2004 je napisal svojo prvo kompozicijo "Four Little Movements" za flavto in klavir. Odziv nanjo je bil tako dober, da ga je skladateljevanje navdušilo. Nemška založba Edition Kossack zelo uspešno predstavlja njegove kompozicije, ki se izvajajo na mednarodnih festivalih in koncertih po vsem svetu. Svoje kompozicije in priredbe je že večkrat posnel na zgoščenke: Jaz in ti; Music in Color, Tulip, Movements, Flavta se igra, Pocket music, Luna. Blaž Pucihar je kot umetniški sodelavec - korepetitor, zaposlen na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

KRUNO LEVAČIĆ

Kruno Levačić je bobnar in tolkalist (samouk), rojen v Zagrebu. Bobnanja se je učil pretežno s poslušanjem bobnarjev, tolkalistov, ki imajo svoj specifičen zvok, ritem, fraze in groove. Navdih za igranje črpa iz narave, za katero pravi, da se spreminja iz minute v minuto, kot ritem, ki se nikoli ne ponovi. Njegov cilj je približati se zvoku ritma narave. V preteklih letih je sodeloval z izjemnimi glasbeniki, kot so: Lee Konitz, Charile Mariano, Woodie Shaw, Gianni Basso, Achim Kaufman, Ulli Beckerhoff, Grady Tate, Mulgrew Miller, Nat Reaves, Marc Johnson, Joachim Urlich Orchestra, WDR Big Band, Michael Heupel, Simone Zanchini, "Simone Guiducci Gramelot Ensemble", Marco Tamburini, Martin Gjakonovski, Matija Dedić, Glauco Venier, Thomas Klausen, Ladislav Fidry, Zoltan Lantos, Alaar Pege, Boško Petrović, Saša Nestorović, Nicolas Simiom, Tamara Obrovac, Fausto Becalossi, Vasko Atanasovski, Žiga Golob, Uroš Rakovec …

ŽIGA GOLOB

Žiga Golob je glasbenik in občasni žametni glas Radia Slovenija, ki igra kontrabas, kitaro in ukulele. Njegova ljubezen je akustična glasba, še posebej tista, ki dopušča čim več improvizacije. Živi v Ljubljani in igra v naslednjih zasedbah: Trio Atanasovski & Levačić & Golob, Mildreds, Tamara Obrovac TransHistria Ensemble, "Patty Diphusa – izpovedi pornodive" (kabaret), ŠentPolh Sextetzz (projekt PostBožičnih psalmov Janija Kovačiča), Jani Moder Quartet. Sodelovanja: Big Band RTV Slovenija (+ Johny Griffin, Carla Bley, Boško Petrović, Peter Herbolzheimer), Lado Jakša, Mia Žnidarič, Steve Klink, Vinko Globokar, Peter Mihelič, Petar Ugrin, Dejan Pečenko, Primož Grašič, Ratko Divjak, Drago Gajo, Sheila Jordan, Renato Chicco, Garrett Wall, Vlado Kreslin, Zlatko Kaučič, Elvis Stanić, Matija Dedić, Folkestra, Terrafolk, Caminoigra, Iztok Kovač/En-knap, Olivija, Aleš Hadalin, Igor Leonardi, Milko Lazar, Chris Eckman, Jure Ivanušič in drugi.

IL FONDAMENTO

Il Fondamento je leta 1989 ustanovil Paul Dombrecht, ki je tudi umetniški vodja tega orkestra. V Evropi in tudi po svetu je poznan kot eden vodilnih izvajalcev stare glasbe na originalnih inštrumentih, slovi pa ne zgolj po interpretacijah poznanih baročnih skladb, temveč tudi po spajanju le-teh z nikoli objavljenimi ter nepoznanimi deli, ki jih je Paul Dombrecht razkril v času svojega raziskovanja. Na orkestrovih koncertih lahko pogosto prvič slišimo veliko fascinantnih del, ki jih pred njim ni interpretiral še nihče. Posnel je že kar nekaj zgoščenk, prejel številne odmevne nagrade in priznanja, kot so Diapason d’Or, štiri zvezdice v glasbenem Le Mondeu, naziv Pizzicato’s Supersonic ter najboljša zgoščenka meseca v Toccati in časniku The Early Music Review, eno najboljših mednarodnih kritik pa je Il Fondamento požel za Faschevo Uverturo, izdano pri založbi Fuga Libera. Kljub temu, da je ansambel poznan po tem, da stopa po še neuhojenih poteh, Il Fondamento občasno izvaja tudi večja Bachova dela in poznane Händlove oratorije. Svoj repertoar je v preteklih letih razširil s skladbami Mozarta in Haydna, v prihodnji sezoni pa mu namerava dodati še dela Beethovna in Schuberta.

www.ilfondamento.be

PAUL DOMBRECHT

Paula Dombrechta ne odlikuje zgolj poglobljeno poznavanje zgodnje glasbene umetnosti, med drugim je tudi velik virtuoz moderne oboe. V Evropi je zelo iskan solist, ki redno sodeluje tudi z drugimi znanimi glasbeniki in baročnimi orkestri. Znan je predvsem kot »pionir pristne izvedbe«. Njegov glasbeni pristop je odkrit in intuitiven, dirigent in umetniški vodja pa ni samo Il Fondamentu, temveč tudi ansamblu Octophorus in Paul Dombrecht Consort. Za sodobno oboo izvaja celovit repertoar, vključujoč tudi dela devetnajstega in dvajsetega stoletja. Posnel je veliko zgoščenk za založbe, kot so Seon, Harmonia Mundi, Astrée, Opus 111, Accent, Vanguard, Passacaille in Fuga Libera. Dombrecht je profesor na Konservatoriju Royal v Bruslju, predava pa tudi povsod po svetu.

ANGELIKA KIRCHSCLAGER

Angelika Kirchschlager je v relativno krtakem času postala ena najbolj iskanih mezzosporanistk na svetu. Njena izobraževalna pot se je začela na Mozarteumu v Salzburgu, kjer je študirala tolkala in klavir. Leta 1984 je bila sprejeta na glasbeno akademijo na Dunaju, kjer je petje študirala z eminentnim baritonistom Walterjem Berryijem. Kljub zavidljivim ponudbam se je leta 1993 zaposlila v dunajski Državni operi. Njen prvi nastop leta 1993, ko je odigrala izredno težko vlogo Cherubina v Figarovi svatbi, je osupnil svetovno glasbeno javnost in začrtal njeno javno podobo. Zanjo je bila življenjska prelomnica, ko je leta 2002 v Kraljevi operni hiši v Londonu odigrala vlogo Sofije v operi Sofijina izbira, Nicholas Mawjevi adaptaciji romana Williama Styrona. Ta vloga jo je popeljala na pota svetovnega zvezdništva. Sodelovala je z mnogmi eminentnimi dirigenti, kot so Caludio Abbado, Bertrand de Billy, Sir Colin Davis, John Eliot Gardiner, Christopher Hogwood, James Levine, Kurt Masur, Kent Nagano, Seiji Ozawa, Kurt Sanderling in Sir Simon Rattle ter nastopila v mnogih naboljših opernih hišah sveta. Njen operni repertoar zajema Mozartove vloge Cherubina v Figarovi svatbi, Dorabelle v Cosi fan tutte, Zerline v Don Juanu pa tudi Idamante v Idomeneu. Odpela je tudi Octaviana v Kavalirju z rožo, Niclaussa v Hoffmanovih pripovedkah, Orlovskyija v Netopirju, Valencinea v Poročeni vdovi, Sesta v Juliju Cezarju, Sofijo v Sofijini izbiri ter Melisando v Pelleasu in Melisandi. Njen repertoar zajema dela vse od Bacha, Berlioza, Debussyija, Dvořaka, Korngolda, Mahlerja, Mendelssohna in Ravela pa do Rossinija, Schuberta, Schumanna, Weilla in Wolfa.

CAMERATA BERN

Orkester Camerata Bern je bil ustanovljen leta 1963. V dobrih 40 letih delovanja se je razvil v enega najbolj cenjenih komornih orkestrov, sestavljenega iz 14 članov, ki jih združuje ideja o igranju v majhnem orkestru brez dirigenta. Vsi člani so tudi solisti in sodelujejo še v različnih drugih komornih zasedbah. Pod umetniškim vodstvom Ericha Höbartha in gostujočih imen, kot so Kolja Blacher, Christine Busch, Thomas Zehetmair in druga, Camerata Bern ponuja široko paleto glasbenega repertoarja, vse od zgodnjega baroka do sodobnih skladb, katerih izvedba slovi po natančnem in dovršeno homogenem zvoku, svežini ter izjemno samozavestnem načinu. Po zaslugi svojih izjemnih kakovosti je ansambel nastopil z mnogimi eminentnimi umetniki, kot so: Heinz Holliger, Paul Meyer, Marie Luise Neunecker, Aurèle Nicolet, Jean-Pierre Rampal, Maurice André, the Raschèr Saxophone Quartet, András Schiff, Bruno Canino, Radu Lupu, Peter Serkin, Gidon Kremer, Nathan Milstein, Boris Pergamenshikov, Narciso Yepes, Pepe Romero, Barbara Hendricks, Peter Schreier, Emmanuel Pahud, Reinhold Friedrich, Sabine Meyer in drugimi. Orkester je imel turneje predvsem po Evropi, Severni in Južni Ameriki in Jugovzhodni Aziji, na Daljnem Vzhodu in Japonskem ter Avstraliji. Zgoščenke so izdajali predvsem pri nemški Grammophon/Archiv, pa tudi pri založbah Decca, Denon, ERATO, Berlin Classics, Novalis, ECM in Philips, zanje pa prejeli veliko uglednih mednarodnih nagrad, kot so nemška nagrada Schallplattenkritik, Grand Prix International du Disque, International Record Critics Award, Record Academy Prize ter Echo Klassik. Zahvaljujoč različnim in poglobljenim izvedbam, samozavestnemu stilu in virtuoznosti, karizmatičnosti in navdušenosti, predanosti in spontanosti, je Camerata Bern eden vodilnih evropskih komornih zasedb.